Izobrazba. “Namesto opravljene dosedanje višje ali visoke šole se bo s sprejetjem novega zakona stopnja izobrazbe za pridobitev licence za opravljanje detektivske dejavnosti znižala na V. stopnjo. Menim, da je to razvrednotenje detektivske dejavnosti in poklica, saj smo že leta 2002 predlagali, naj se zahtevana izobrazba dvigne na VII. stopnjo,” je zgrožen Jože Perko z Detektivske zbornice RS (DeZRS).
Pooblastila. Detektivi po predlogu novega zakona ne bodo več preverjali kandidatov za zaposlitev. Po mnenju organa, ki skrbi za varstvo osebnih podatkov, naj bi bilo to v nasprotju z zakonom, ki ureja delovno področje. Delodajalec bo lahko od kandidata za zaposlitev zahteval le predložitev dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela.
Zakaj se je to zgodilo, pojasnjuje Miroslav Žaberl, generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge.
Administrativne ovire
“Dosedanji zakon je med pogoji glede strokovne usposobljenosti poleg določene izobrazbe predvideval opravljen detektivski izpit. Ker je zahteven in ga veliko kandidatov ni opravilo, je z novim zakonom predvideno obvezno strokovno usposabljanje pred opravljanjem detektivskega izpita. Predlagana višja stopnja izobrazbe naj bi bila opredeljena kot nesorazmerna zahteva in administrativna ovira ob predpostavki, da mora kandidat opraviti zahtevno obvezno usposabljanje in še detektivski izpit, zato je bila v medresorskem usklajevanju podana zahteva, naj se zahtevana višja stopnja izobrazbe popolnoma odpravi ali pa nadomesti z zahtevano srednjo šolo,” razlaga Žaberl.
Lobiranja ni bilo
“Predlagana sprememba pomeni, da se bodo z detektivsko dejavnostjo lahko ukvarjale tudi gospodarske družbe, ki so jih registrirali ljudje, ki so prišli s prestajanja zaporne kazni, ali tisti, ki so v kazenskem postopku, le 'čistega' detektiva bodo morali zaposliti oziroma še bolje – ga najti in usposobiti, kar glede na zahtevano izobrazbo ne bo težko,” nadaljuje Perko in dodaja, da se bo tako kakovost storitev bistveno znižala, posegi v zasebnost pa se bodo povečali. “Konkurenčnost detektivov bo povsem ogrozilo tudi dejstvo, da bodo v bodoče detektivsko dejavnost lahko opravljale varnostne službe,” pravi.
Žaberl pri tem poudarja, da pri pripravi zakona o detektivski dejavnosti ni bilo nobenega lobiranja družb za zasebno varovanje ali drugih interesnih združenj: “Za vzpostavitev dejanskega notranjega trga storitev je treba odpraviti vse omejitve glede svobode ustanavljanja, ki temelji na načelu enake obravnave. Z omejitvijo ustanavljanja le določenih družb bi prav gotovo posegli v zahteve direktive in področnega zakona.”
Jože Perko, Detektivska zbornica SlovenijeNovih kakovostnih detektivov takšen zakon ne bo rodil.
Nastala bo škoda
“To je popolna degradacija detektivskega poklica, ki ga bo lahko opravljal vsak 'šlosar',” je mnenje dolgoletnega predsednika DeZRS Janka Trivunovića. S tem, da je znižanje izobrazbe slaba poteza, se strinja tudi Andrej Sotlar s fakultete za varnostne vede: “Na to, da bo trg sam ločil dobre od slabih detektivov in se tako 'samoprečistil', ne gre računati, saj je lahko do takrat povzročena že velika škoda.”
