Boštjan Škrlec, ki mu je vlada sredi junija odvzela službo generalnega direktorja tožilstva ne glede na razrešitev še naprej opravlja funkcijo.
Nekdanji državni sekretar bivšega pravosodnega ministra Aleša Zalarja namreč od 11. junija, ko je od sedanje vlade prejel pisno razrešitev, te službe ne bi smel več opravljati, opozarjajo v pravosodnih krogih.
“Od takrat naprej na podlagi pooblastila generalnega državnega tožilca na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT) opravlja naloge, ki jih sicer opravlja generalni direktor,” pa razlog, zakaj Škrlec kljub razrešitvi ostaja v isti službi, pojasnjujejo na VDT.
Z isto plačo
Škrleca je na položaj generalnega direktorja tožilstva prejšnja vlada Boruta Pahorja imenovala na zadnji seji pred zamenjavo oblasti konec januarja.
Še pred tem pa je bil Škrlec, še kot državni sekretar na ministrstvu za pravosodje, imenovan za višjega državnega tožilca.
Konec lanskega oktobra se je namreč prijavil na razpis ministrstva, kjer je bil zaposlen, ko je to iskalo štiri nove višje državne tožilce. Škrlec zato za delo generalnega direktorja tožilstva še vedno prejema okoli tri tisoč šeststo evrov bruto na mesec. “Kar je najnižji plačni razred, ki ga za funkcijo višjega državnega tožilca predvideva veljavna zakonodaja,” pri tem zagotavljajo na VDT.
Za zdaj pa še ni znano, kako je šef tožilstva Zvonko Fišer na pristojnemu ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) utemeljil, da je Škrleca kljub razrešitvi pooblastil za isto funkcijo. Včeraj je Fišerja sicer obiskal minister Vinko Gorenak, vendar ni znano, ali sta govorila tudi o Škrlečevi službi.