“Šli bi v reformo, ne le v kozmetiko obstoječega sistema,” je alternativo predlagani pokojninski reformi predstavil poslanec SDS France Cukjati. V času vlade SDS pokojninske reforme po Cukjatijevih besedah niso sprejeli, saj je bila pokojninska blagajna polna in se je še uveljavljala prejšnja reforma.
“V naslednjem mandatu, morda ne takoj, ampak ko se izteče učinek prejšnjega zakona, bo treba na novo pristopiti k reformi pokojninskega sistema. Verjetno okoli leta 2015,” je dodal.
Izračun. V SDS so izračunali, da bi z zaposlitvijo deset tisoč brezposelnih s tisoč evri neto plače država prihranila 60 milijonov evrov, saj bi dobila prispevke in ne bi plačevala socialnih prejemkov.
Kdo bi za tako plačo zaposlil deset tisoč ljudi, pa v SDS niso pojasnili.
Vsak naj plačuje le zase
V stranki tako predlagajo, da bi se namesto solidarnostnega sistema, kjer zaposleni plačujejo za upokojene, uvedel sistem osebnih pokojninskih računov. Vsak upokojeni bi dobil približno 200 evrov osnovne pokojnine, preostanek pa bi prejemal glede na stanje vplačanih prispevkov.
“Dvesto evrov bi dobil vsak, ne glede na delovno dobo, vse preostalo pa v doslednem razmerju s prispevki,” je poudaril Cukjati. Pokojninsko dobo bi ukinili, vsak bi se lahko upokojil, ko bi imel plačanih dovolj prispevkov za pokojnino, ki si jo želi. Dvesto evrov pa bi dobili vsi od dopolnjenega 60 leta, čeprav bi morda še nadaljevali delo.
Sindikati bi bili najbrž proti
“O taki zadevi se nismo pogovarjali in o njej nimamo oblikovanega pozitivnega mnenja,” je predlog komentiral sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Milan Utroša.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič pa je v soočenju na javni televiziji že povedal, da v sindikatu nasprotujejo vsakemu “eksperimentu”, ki bi zmanjševal solidarnost, in s tem tudi uvedbi
pokojninskih računov.
Kaj pa produktivnost?
Spomnimo, pred enim mesecem je predsednik SDS Janez Janša omenjal tudi možnost, da pokojninske reforme sploh ne bomo potrebovali: “Da bo treba vedno dlje delati, ker dlje živimo in dlje prejemamo pokojnino, je teza, ki popolnoma izključuje povečanje produktivnosti, tehnološki razvoj in
napredek.”
