Razlog za nižji presežek je visoka rast odhodkov, ki je prvič po letu 2016 presegla rast prihodkov. Javni dolg je znašal 31,58 milijarde evrov ali 67,9 odstotka BDP.
Kot je danes objavil državni statistični urad, je država tudi v prvem četrtletju 2019, tako kot v zadnjih sedmih četrtletjih pred tem, ustvarila presežek, le da je bil ta tokrat minimalen.
"Stanje v javnih financah se je tako v primerjavi z istim četrtletjem 2018 nekoliko poslabšalo, saj se je presežek države znižal za 35 milijonov evrov oz. za 0,3 odstotne točke. Na preobrat je vplivala predvsem visoka rast izdatkov, ki je bila prvič po letu 2016 višja od rasti prihodkov," so zapisali statistiki.
Prihodki so skupaj znašali 4,892 milijarde evrov, potem ko so bili v enakem obdobju lani pri 4,570 milijarde evrov. "Skupni prihodki države so bili visoki že nekaj četrtletij in tudi v prvem četrtletju 2019," so navedli na uradu. Razlika glede na lansko obdobje je posledica predvsem višjih prihodkov od davkov in socialnih prispevkov.
Najbolj se je povečal izkupiček od socialnih prispevkov
Prihodki od dejanskih socialnih prispevkov so bili višji za 10 odstotkov. Rast skupnih davčnih prihodkov se je nekoliko umirila, bila je petodstotna. V okviru teh so se najbolj povečali prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, za 10,2 odstotka, rast prihodkov od davkov na proizvodnjo in uvoz pa je bila dvoodstotna.
Izdatki so znašali skupaj 4,888 milijarde evrov, potem ko so v enakem obdobju lani 4,532 milijarde evrov. "Skupni izdatki države naraščajo že od prvega četrtletja 2017. V prvem četrtletju 2019 je bila njihova rast 7,9-odstotna in prvič po četrtem četrtletju 2016 višja od rasti prihodkov," pravijo statistiki.
Pa samo pri obrestih 36 milijonov evrov prihrankov!
Njihova rast je bila posledica rasti vseh pomembnejših kategorij izdatkov, razen obresti. Najbolj so se zvišali izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva (za 36,2 odstotka), sledili so izdatki za sredstva za zaposlene (za 7,7 odstotka), izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi (za 6,4 odstotka), izdatki za vmesno potrošnjo (za 5,3 odstotka) in izdatki za subvencije (za 3,8 odstotka).
Nižji pa so bili odhodki za obresti, ki so znašali 189 milijonov evrov, potem ko so bili v lanskem obdobju pri 225 milijonov evrov.
V celotnem letu 2019 je glede na proračunske dokumente napovedan javnofinančni presežek v višini 0,8 odstotka BDP.
Dolg se je zmanjšal za 647 milijonov evrov
Javni dolg je konec prvega četrtletja znašal 31,584 milijarde evrov ali 67,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in se je od konca leta 2018 zmanjšal za 647 milijonov evrov. Zmanjšal se je predvsem dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev.
Dolg države na centralni ravni je konec četrtletja znašal 31 milijard evrov (66,6 odstotka BDP), na lokalni ravni pa 803 milijone evrov (1,7 odstotka BDP). Dolg skladov socialne varnosti je še naprej zelo nizek, znašal je pol milijona evrov.
Javni dolg je v lanskem prvem četrtletju znašal 75,5 odstotka, v drugem četrtletju 72,6 odstotka, v tretjem četrtletju 71,1 odstotka in v zadnjem četrtletju 70,1 odstotka BDP.
Konec leta 2019 naj bi po pričakovanjih vlade dolg znašal 65,4 odstotka BDP.
dezurni@zurnal24.si
Novinar, ki je pisal članek se je spozabil in napisal zadnja dva odstavka po pomoti. Al pa ne.
In Šarec pol izjavi, da Slovenija ne potrebuje banke, ki bi državi prinašala dobičke... Pfff
J.Z. (predvidevam, da je to Janez Zalaznik), takšno pobalinsko pisanje pritiče kvečjemu kakšnemu polpismenemu, zafrustriranemu prepotentnežu, ne pa resnemu novinarju!!! A ni že dovolj podpihovanja in širjenja sovraštva v državi? Vas ni sram imenovati legitimno vlado "Šarec in kompanija"? In… ...prikaži več zakaj vlada "zapravlja"? Ker mora zadovoljiti apetite vseh deležnikov, ki so priklopljeni na državne jasli! Bi lahko pisali malce bolj nevtralno? Ali pa imate tako naročeno, da ponižujete po nepotrebnem?