"Sonce je skriti kapital Afrike in Bližnjega vzhoda," pravi Gerhard Knies iz Transmediteranske kooperacije za čisto energijo (TREC), nevladne organizacije, ki preučuje možnost proizvajanja električne energije s pomočjo sončnih žarkov v puščavskih predelih okoli Sredozemlja. Knies meni, da so sončni žarki oziroma z njihovo pomočjo pridobljena energija edini možni nadomestek za črno zlato.
Sahara kot svetovna elektrarna
Na puščavskih območjih Severne Afrike in Bližnjega vzhoda bi lahko glede na sončno sevanje
proizvedli za 630 tisoč teravatnih ur elektrike na leto. Za primerjavo: cela Evrope na leto porabi
za štiri tisoč teravatnih ur elektrike.
Pridobivanje elektrike s pomočjo sončnih žarkov bi potekalo sila preprosto. Posebna parabolna ogledala bi vpijala sončno svetlobo, segrevala vodo, vodna para bi poganjala turbine, te pa bi proizvajale elektriko. "Če bi v Sahari ta ogledala razpostavili po območju, ki bi ustrezalo velikosti Avstrije, bi s tem pokrili svetovne potrebe po elektriki," navaja Knies.
Dve muhi na en mah
Puščavske države, ki bi vstopile v ta projekt, pa ne bi postale samo glavne svetovne
izvoznice elektrike, ampak bi pridobile še drugo korist. S toploto, ki bi se sproščala v teh
sončnih elektrarnah, bi lahko poganjale obrate za razsoljevanje vode in presekale gordijski vozel
pomanjkanja sladke vode.
Pridobivanje elektrike s pomočjo sončne svetlobe sicer ne bi predstavljalo inovativne revolucije, saj ta tehnologija obstaja že več kot dve desetletji, a je zaradi relativno cenene nafte v minulih letih ostajala v ozadju. Obdobje drage nafte napoveduje svetlo obdobje za gospodarsko izkoriščanje sončne svetlobe. Projekt pa prav zagotovo ne bo poceni. TREC ocenjuje, da če bi v izgradnjo sončnih elektrarn in spremljajočega omrežja v Sahari vložili okoli 400 milijard dolarjev, bi lahko s tem pokrili samo 15 odstotkov evropskih potreb po elektriki.
