V državnem zboru je potekal delovni posvet glede zakonskega predloga sprememb in dopolnitev zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je državnemu zboru posredovala Pravna mreža za varstvo demokracije. "Gre za zakon, ki je bil v določenem delu razveljavljen s strani ustavnega sodišča že pred petimi meseci, pa ne vlada ne državni zbor kot državni zbor kot zakonodajno telo nista implementirala v tem času odločbe ustavnega sodišča," je dejal predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Na mestu se mu je zdel premislek, ali lahko "glede na to, da nimamo nobenega konkretnega predloga zakona o nalezljivih boleznih, imamo samo enega parcialnega v t. i. PKP 10, poslanske skupine, poslanci in poslanci predlagamo in na koncu z neko večino tudi sprejmemo takšen zakon. Namreč več kot očitno je, da med ljudmi prevladuje nezadovoljstvo zaradi ukrepov, ki so v določeni meri sprejeti s pomanjkljivo pravno podlago."
Po posvetu je jasno, da je določena pripravljenost med strankami, vendar pa si želijo, da zakon, preden gre v zakonodajno proceduro, dobi podlago vsaj 46 poslancev. Ena glavnih skrbi, ki so jo izrazili predstavniki poslanskih skupin, je, da bi se na delovnem telesu zakon močno spreminjalo.
Dogovorili so se, da bodo do torka do 14. ure poslanske skupine predsedniku državnega zbora sporočile, ali in pod katerimi pogoji so pripravljeni sodelovati pri pripravi zakona, ki bi slonel na osnutku, ki je bil posredovan v državni zbor.
Bistvena prednost, da je predlog pripravila stroka
Poslanska skupina Nepovezanih poslancev po besedah njene vodje Janje Sluga podpira predlog. "Mislimo, da je bistvena prednost, da ga je pripravila stroka in ne politika. Rešitve so dobre. Nimamo večjih pomislekov. Tisti, ki so bili izraženi na posvetu, se lahko še tekom postopka spremenijo," je dejala. Po njenem mnenju bi morale predlog vložiti vse poslanske skupine s prvopodpisanim predsednikom parlamenta.
Da je vprašanje aktualno in pravno zelo zahtevno, ocenjujejo v SAB. Maša Kociper je poudarila, da je treba pripraviti takšno dikcijo zakona, ki bi prestala preverjanje na ustavnem sodišču. "Podpiramo stopnjevitost pri ukrepih. Dodani so bolj jasni kriteriji in merila, kako se vzpostavljajo ukrepi. Upošteva se načelo sorazmernosti, vlada pa je omejena v trajanju teh ukrepov," je dejala.
Ocenjuje, da je predlog kontrole ustrezen, saj na začetku da vladi čas in prostor za hitro reakcijo v primeru epidemije, po nekem času pa je kontrola zakonodajnega telesa vedno močnejša. Kociper je dejala, da so signali s strani ostali poslanskih skupin dobri, še najbolj kritičen je bil odziv vodje poslanske skupine SDS.
Han bi oblikoval nov odbor
Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, zagovarja, da morajo pod ta zakon biti podpisane vse stranke. V SD so skeptični glede člena o odločanju, po katerem bi sklepe komisije potrjeval odbor za zdravje. Prvi pomislek je v tem, da struktura odbora ne odraža politične realnosti državnega zbora. "Moj predlog je, da se naredi nov odbor, kjer bi bile vse stranke enako zastopane," je predlog navedel Han. Drugi pomislek pa je povezan s pritiski, ki bi jih bilo deležno 19 poslancev, ki sestavljajo odbor, ko bi bilo treba sprejeti odločitev o zaprtju države in podobno: "To bo hud pritisk. Predlagal bi, da to naredimo na kolegiju, kjer smo vsi zastopani".
V Levici pobudo pozdravljajo, saj menijo, da je v tem trenutku dobra osnova. "Dejstvo je, da se bojim, da ne bo uspešno v tem, da bi sodelovale vse stranke. Mislim, da je največja koalicijska stranka med vrsticami zelo jasno izrazila svoje nestrinjanje, predvsem s tistim, kar je ključna novost tega zakona, to so varovalke in nadzor s strani državne zbora, ker bi naj to omejevalo in oviralo vlado. Ocenjujemo, da so varovalke nujne in da bi s tem javnost lažje sprejemala ukrepe," meni Matej Tašner Vatovec.
Predsednik poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je izpostavil, da je pomembno, da se pri zadevah, ki v javnosti povzročajo nelagodje in strah, povežeta civilna družba, nevladne organizacije in politika. Pričakujejo, da bodo vse stranke opravile razpravo, se do predloga opredelile in kmalu sporočile, ali bi se sopodpisali ali ne. "Zakon lahko uspe le, če bo imel sopodpisanih 46 ali več glasov," je prepričan Golubović.
