Pripravljeni na zasedbo

Blokada. V sredo ob 12. uri bodo študenti, profesorji in univerzitetni delavci, povezani v gibanje Mi smo univerza (MSU), zasedli filozofsko fakulteto (FF). Prekipelo jim je zaradi slabega socialnega statusa študentov in zaposlenih ter nekakovostnega študija in šolnin. O poteku zasedbe bodo odločali na torkovi tribuni o visokem šolstvu, ki se bo začela ob 16. uri v avli FF.

Opeharjeni za diplomo

Protestniki nasprotujejo "nezadostnemu financiranju infrastrukture in kadrov, rigidnosti študijskih programov, nedemokratičnosti institucij in podrejanju univerze profitnim interesom peščice". Težave imajo z bolonjsko reformo. "Prej se je na prvi stopnji študiralo štiri leta, diploma je obsegala od 50 do 100 strani. Zdaj študij traja tri leta, absolventski staž pa menda ni več potreben, saj diploma obsega od 6 do 15 strani," razlagajo v MSU. Menijo, da ni enakovredna stari: "Z njo nisi zaposljiv, zato moraš vpisati magisterij, na katerem uvajajo šolnine. Bolonja je degradirala študij za najmanj eno stopnjo."

Delavce fakultete je strah

Tudi na podlagi okvirnega načrta alternativnega učnega procesa v MSU pravijo, da je odziv profesorjev pretežno pozitiven, opažajo pa strah pri delavcih, ki niso v rednem delovnem razmerju. "To je strah pred sankcijami in izgubo službe, če spregovorijo. A premagovanje tega strahu je eden od glavnih razlogov za zasedbo," dodajajo.

Tujina gleda v Slovenijo

Dogajanje na ljubljanski FF spremljajo tudi študenti v Zagrebu in Beogradu. Mate Ćosić, ki je bil del protestnega gibanja na Hrvaškem, pravi, da "morajo biti kolegi iz Slovenije pripravljeni, da bodo soočeni z dvoličnimi odzivi vodstva in njihovimi protiblokadnimi aktivnostmi". Razlaga, da je bilo na začetku vala zasedb na Hrvaškem vodstvo fakultet prepričano, da gre le za "kratek študentski karneval, ki se bo končal v nekaj dneh, zato so študente večinoma podpirali". Ko je protest postajal večji, nadaljuje Ćosić, je vlada začela pritiskati na vodstvo, naj "reši problem. Tako je začela podpora vodstvu upadati." V Srbiji je poskušalo vodstvo fakultete študente celo nasilno odstraniti s pomočjo varnostnikov.

"To ni skrajno dejanje"

Študenti pravijo, da zasedba ni skrajno sredstvo, ampak edino, ki ustvari razmere za dialog. "Brez tega se te preprosto ne sliši, sprejema se te in odpravlja s strinjajočim nasmehom, a se stvari ne spremenijo," pravijo v MSU. Dekan FF Andrej Černe pravi, da z natančnim potekom zasedbe še ni seznanjen. Si pa želi, da bi bile študijske obveznosti opravljene skladno s programom. Rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik pravi, da "nista potrebni niti nasilna zasedba fakultete niti nasilna evikcija". Želi si delovati tako, kot je dekan filozofske fakultete pri zasedbi leta 1971, ki se je s študenti pogovarjal, "dobil njihovo polno zaupanje in držal policijo, da ni vstopila na fakulteto". Rektor je MSU povabil na pogovor, oni pa so ga povabili, naj se z njimi sreča na današnji javni tribuni.

Zasedbe po Balkanu

Upor. V Beogradu je filozofska fakulteta zasedena že en mesec, na Hrvaškem so bile pred dvema letoma zasedene skoraj vse fakultete.

Beograd: proti šolninam

"Država in javnost sta bili, ko smo protestirali, slepi za študentsko problematiko, tako da nismo imeli izbire. Zasedba je bila edina stvar, ki nam je preostala," razlaga beograjska študentka Jelena iz Kampanje za brezplačno izobraževanje. Čeprav njihove zahteve še niso izpolnjene, za glavni dosežek navaja vzpostavitev študentskega plenuma, kjer odločajo o svojem študiju.

Hrvaška: vsesplošni upor

"Čeprav naša temeljna zahteva po brezplačnem izobraževanju na vseh treh stopnjah ni bila izpolnjena, so blokade dosegle veliko," pravi hrvaški študent Mate Ćosić. Izpostavlja množično udeležbo študentov, neposrednodemokratične plenume, na katerih je sodelovalo tudi po tisoč ljudi, večjo vidnost problematike v javnosti ter povezovanje s kmeti in delavci. Plenumi, ki so bili vzpostavljeni pred dvema letoma, se v Zagrebu še vedno odvijajo vsak teden.