Evropska unija (EU) bo v kampanjo pred volitvami v Evropski parlament (EP) vložila 16 milijonov evrov in tako na volišča poskušala privabiti čim več volilcev. Na zadnjih volitvah leta 2009 se je skupno v evropskih državah odzvalo 42,5 odstotka vseh volilcev, pri čemer so volitve v Belgiji, Luksemburgu, Grčiji, na Malti in Cipru obvezne. Alarmantno majhna je bila volilna udeležba v novih članicah EU. Kriza je še bolj nažrla zaupanje v evropske ustanove, udeležba pod 40 odstotki pa bi krepko zamajala kredibilnost EP.
Volitve na dan mladosti
Volitve v EP bodo med 22. in 25. majem, v Sloveniji 25. maja. Predsednik države Borut Pahor je v sredo podpisal odlok o razpisu volitev slovenskih poslancev v EP. Teh bo tudi v prihodnjem mandatu osem. Rok za vložitev kandidatur na Državno volilno komisijo se bo iztekel 25. aprila, ko se bo predvidoma tudi uradno začela volilna kampanja.
Afera Thaler bo vplivala
Tudi slovenski volilci so do volitev v EP precej apatični. Volilna udeležba na volitvah leta 2004 in 2009 je bila 28-odstotna. Zaupanje v evropske volitve bo v Sloveniji verjetno dodatno omajala korupcijska afera, v katero je bil vpleten nekdanji poslanec Zoran Thaler in ki je ravno te dni doživela epilog. Poznavalci pričakujejo, da bodo v predvolilni kampanji v Sloveniji prevladovale domače teme, kar je sicer značilno tudi za druge evropske države.
Vzpon skrajno desnih
Ankete nakazujejo, da bodo letošnje volitve v parlament prinesle vrsto evroskeptikov. Po nekaterih napovedih bi lahko protestni glas v 766-članskem parlamentu zasedel tudi več kot sto mest.
Vzpon naj bi doživele tudi skrajno desne stranke. Skrajno desni stranki, francoska Nacionalna fronta in italijanska Severna liga, sta se dogovorili, da bosta, če bosta po evropskih volitvah našli dovolj zaveznikov, v EP oblikovali politično skupino. Med drugim se zavzemajo za odpravo evra. Za oblikovanje politične skupine v EP je potrebnih vsaj 25 poslancev iz sedmih držav.
