Kljub velikemu potencialu lesa v Mirnski dolini ne izrabljajo v tolikšni meri, kot bi ga lahko. Težava so predvsem majhne gozdne posesti in pomanjkanje delavcev, usposobljenih za delo v gozdu, je prepričan Jože Mori, vodja Krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Mokronog.
Potenciali. Za pridobivanje lesne biomase v Mirnski dolini so po navedbah Jožeta Morija precejšnji. V okoliških gozdovih bi lahko na leto posekali okoli 65 tisoč kubičnih metrov lesa, a ga posekajo le okoli 45.
Proizvodna veriga
Ključ je v povezovanju lastnikov gozdov, meni Nike Kranjc z Gozdarskega inštituta Slovenije.
“Tukaj imamo društvo lastnikov gozdov Mirnske doline. Nakazana je zelo močna iniciativa, kjer se lahko razvije kapitalsko povezovanje lastnikov, ki gredo v skupne investicije,” je pojasnila in dodala, da je pri rabi lesne biomase zelo pomembno uvajanje sodobnih tehnologij.
“Nove priložnosti za lastnike gozdov so predvsem v tem, da pokrivajo celotno proizvodno verigo: od proizvodnje v gozdu do izdelave lesnih goriv in prodaje toplote. Tukaj je dodana vrednost največja,” je pristavila.
Les vodilna tema
V Občini Šentrupert so se že pred štirimi leti začeli usmerjati v to, da les postane njihova vodilna tema tudi pri gospodarskem razvoju, danes pa se na državni ravni pripravljajo finančne vzpodbude za lesnopredelovalne centre, je izpostavil župan Rupert Gole.
V Šentrupertu so se tako odločili za gradnjo lesenega vrtca, ki se bo ogreval s kotlovnico na lesno biomaso. “V nekdanji vojašnici Puščava pa snujemo lesnopredelovalni center,” je dodal.
