Mediana pri merjenju utripa med volivci opaža rahel trend rasti podpore pokojninski reformi, v Ninamedii menijo, "da je možno vse", v Valiconu zadnjih meritev sicer niso opravili, a trdijo, da za veliki preobrat ni realnih razlogov, zato pravijo, da bo referendum padel. A izidov si nihče ne upa napovedati z gotovostjo. V eni izmed agencij trdijo: "Izide lahko ta hip napove le vedeževalka."
"Ključna bo udeležba"
Nikola Damjanić iz Ninamedie razlaga, da so pri prejšnjem referendumu o malem delu "vse napovedi pogorele, saj je bil izid veliko katastrofalnejši".
Dodaja, da gre tokrat pričakovati drugačen izid, a da vladi do zmage manjka še veliko. Janja Božič Marolt iz Mediane se strinja, da bo izid negotov, a opozarja, da "je zavrnitev pokojninske reforme vse manj verjetna".
Trije so bili v času vlade Boruta Pahorja.
Damjanić pravi, da bo ključna udeležba ljudi: "Pri malem delu so tisti, ki so se opredeljevali kot podporniki zakona, na koncu ostali doma."
Po njegovem mnenju je zato ključno, da vlada angažira volivce, saj "tisti, ki nimajo neposrednega interesa pri določeni tematiki, hitro zdrsnejo med abstinente".
Andraž Zorko iz Valicona pa nasprotno trdi, da vladi v enem mesecu ne bo uspelo prepričati volivcev, naj podprejo pokojninsko reformo. "Še več," pravi Zorko, "kampanja lahko stvari zanje le še poslabša." Zorko tako vladi napoveduje podobno visok poraz, kot so ga doživeli pri malem delu.
Vsi trije se strinjajo, da bosta referenduma o delu na črno in arhivih v ozadju, saj sta po mnenju Damjanića "zgolj lepotni napaki". Božič Maroltova pri delu na črno sicer opaža rast podpore, medtem ko o arhivih niso delali meritev. V Valiconu menijo, da bodo prav arhivi edini, ki bodo preživeli glasovanje na referendumsko nedeljo.
IZJAVE
Jernej Pikalo, politolog: "O resnih vsebinskih vprašanjih je smiselno odločati na referendumu, še posebno pri strateških vprašanjih. Težava je, da se pri nas referendumi ne izvajajo, ko se ne strinjata ljudstvo in politična elita, ampak ko ni konsenza med političnimi veljaki. Sicer pa je referendum stvar politične kulture oziroma tega, ali je politika sposobna priti do konsenza v zgodnejših fazah odločanja. Petega junija bo ključen pokojninski referendum, pri drugih bo udeležba verjetno višja, kot bi bila sicer."
Vlado Miheljak, analitik: "Ljudje so se pri pokojninskem referendumu znašli v veliki dilemi: ali bi gledali na lastne kratkoročne koristi ali razmišljali o dolgoročni blaginji. Verjetno bodo pod vplivom referendumske ujme enako glasovali na vseh treh referendumih, in to zelo verjetno proti. Pri nas je referendum zlorabljen institut. To bi moral biti korektiv pri zlorabi s strani oblastnikov, mi pa odločamo takrat, ko odgovornost za pomembne odločitve politiki preložijo na volivce."
Samo Uhan, sociolog: "O pokojninah niso praktično nikjer na svetu odločali na referendumu. Referendumi so navadni v demokracijah, kot je naša, kjer jih lahko predlagajo tisti, ki morajo o zadevah odločati tudi sicer, se pravi parlamentarci, ali pa ko je nekaj stvar manjše skupine, ne pa cele skupnosti, oziroma ima referendumska odločitev finančne posledice za ljudi, ki jih na referendumu sploh ne bo. Petega junija presoja argumentov ne bo vsebinska. Ljudje bodo odločali o vladi in njeni priljubljenosti."
MINI INTERVJU: Anton Bebler, profesor politologije na fakulteti za družbene vede
Ob poplavi referendumov pri nas nekateri opozarjajo, da to v nekaterih državah, recimo Švici, ni nič nenavadnega. Koliko jih dejansko imajo?
Referendume prirejajo nekajkrat na leto. Omejitev okoli vprašanj, o katerih odloča ljudstvo, ni. Večinoma se pogovarjajo o zakonih, pa tudi o strateških vprašanjih.
Ali referendum kdaj zahteva tudi vlada?
Da, predvsem o strateških vprašanjih države. Tako preizkušajo razpoloženje javnosti. Pobude pa lahko vlagajo tudi prebivalci.
Je tako kot pri nas tudi pri njih udeležba majhna?
Praviloma je večja, a je odvisna od tem. Pri manj kontroverznih na referendum pride manj ljudi.
Zakaj se pri nas problematizira vprašanje referendumov?
V Švici so ljudje nanje navajeni, to je pri njih vgrajeno v politično kulturo, pri nas pa so referendumi tujek. V Švici so tudi bolj smiselni, saj so glede na njihov politični sistem korektiv pri odločanju oblasti. Pri nas pa je referendum korektiv, ki deloma izničuje predstavniško demokracijo.
