“Seznanjeni smo s primeri, ko je na enem naslovu prijavljenih več gospodarskih družb; obstajajo tudi primeri, kjer lastniki nepremičnin sploh ne vedo, da je na njihovih naslovih prijavljeno eno ali več podjetij,” razkrivajo na gospodarskem ministrstvu, ki je pristojno za nadzor nad tem, a ga izvede le v primeru prijave.
Sodišča, ki odločajo o vpisu podjetij v sodni register, namreč nimajo pristojnosti za preverjanje, kdo je lastnik nepremičnine na naslovu, na katerem se ustanavlja podjetje, oziroma ali je dal dovoljenje za poslovanje na tem naslovu.
Ne bi bili konkurenčni
“Soglasje lastnika nepremičnine, s katerim bi ta dovolil, da se na njegovem naslovu registrira podjetje, bi lahko vsekakor bila ena izmed rešitev. Vendar pa lahko vsaka dodatna zahteva deluje kot (administrativna) ovira, ki odvrne od namere po ustanovitvi,” na ministrstvu pojasnjujejo pretirano liberalnost naše zakonodaje.
Nesorazmerne ovire, ki bi podaljševale čas ustanavljanja podjetij, in dodatni stroški bi po mnenju ministrstva lahko tudi vplivali na oceno slabše konkurenčnosti našega gospodarstva in države.
Neprijetna presenečenja
Pred časom smo pisali o podjetniku, ki je zaprl svoje podjetje, nato pa na spletu preverjal, ali ga je agencija za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) že izbrisala iz poslovnega registra in presenečen ugotovil, da na naslovu njegove družinske hiše, kjer je imel tudi delavnico, ni edini. Neka Bolgarka je brez njegovega dovoljenja na njegovem naslovu registrirala podjetje, ki se je ukvarjalo z zbiranjem železa.
Prejšnji teden smo objavili še članek o 553 podjetjih, ki so jih pri nas ustanovili Rusi; veliko jih nima prihodkov ali pa so ti zanemarljivi. Na nekaterih naslovih število registriranih podjetij močno izstopa (v Ljubljani so takšni trije: Dunajska cesta 56 z več kot 50 ruskimi podjetji, Cesta Dolomitskega odreda 137 z več kot 30 in Celovška cesta s 175). Po objavi članka se je oglasil upokojenec, ki trdi, da v njegovi hiši ni nobenega ruskega podjetja in da za to, da so tam prijavljeni, tudi ne ve.
