Prešernov dan v znamenju kulture in protestov

V začetku že 27. recitala, ki se je tudi letos tradicionalno pričel točno opoldne, so se z minuto molka poklonili lani premilemu igralcu Poldetu Bibiču, ki je več let na recitalu interpretiral uvodno Zdravljico.

Na recitalu, na katerem je za Valičem nastopila Olga Kacjan s pesmijo Pod oknom, je sledil Krst pri Savici v interpretaciji Sergeja Ferrarija ter druge Prešernove pesmi in pesnitve v interpretacijah igralcev, kot so Alenka Pirjevec, Maja Sever, Iztok Jereb, Violeta Tomič, Andrej Nahtigal, Marijana Brecelj, Jerca Mrzel in Rok Kunaver. Recital pa tudi tokrat ni minil brez Štefke Drolc in njene interpretacije Nezakonske matere.

Lačnemu človeku ni za umetnost

Letos je interpretacije Prešernovih pesmi popestrilo osem nastopov študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Branju odlomkov, v katerih so predstavili ljudi v stiski, je sledila izjava "en kilogram brona stane pet evrov" ter "tudi njej/njemu bi prav prišlo malo Prešerna".

Kot je povedal študent AGRFT Žiga Divjak, so se ob povabilu k sodelovanju odločili, da opozorijo na revščino. V ta namen so želeli problematizirati današnjo družbeno situacijo in položaj umetnosti znotraj nje. "Živimo v času, ko lačen človek ne želi niti ne more konzumirati umetnosti", je dejal in dodal: "Problematiziramo ravno to, da bi človeku veliko bolj prav prišel kos brona iz Prešernovega spomenika, kot pa uživanje ob njegovi poeziji."

Prvi recital so pripravili leta 1986 na pobudo upravnega odbora ZDUS pod vodstvom takratnega predsednika Aleša Jana. Takrat je recital predstavljal upor proti prizadevanjem za skupna kulturna jedra v takratni Jugoslaviji. S to prireditvijo v čast slovenskemu pesniku so namreč želeli poudariti slovensko nacionalno in kulturno zavest. Danes pa si, kot je dejal predsednik ZDUS Šturbej, želijo, da recital ne bi bil več politično gibanje, ampak zgolj kulturno. "Smo le interpretatorji Prešernove poezije", je poudaril.