Predstavitev z miselnim vzorcem

Stanko Stepišnik, kandidat za gospodarskega ministra, je svojo predstavitev pred državnozborskim odborom za gospodarstvo označil za prelomnico v življenju. Ob začetku  je poudaril svoje dolgoletne, 28-letne direktorske izkušnje. Za predstavitev si je pripravil, kot je povedal, miselni vzorec.

Poleg hitrejšega črpanja evropskih sredstev je podaril nujnost sprememb insolvenčne zakonodaje in pravil javnega naročanja, je napovedal tudi pomoč države pri reševanju prezadolženosti podjetij. Poudaril je tudi nujnost gradnje informacijsko-komunikacijskega omrežja, kar je zanj pomembnejše kot "asfalti in betoni".

Imamo preveč poklicev

Pri nas imamo 360 poklicev, v Evropski uniji pa je povprečje sto, je dejal Stepišnik, ki ugotavlja, da so šole uvajale nove in nove programe, ker so za njih dobivale denar. Tako se še vedno poučuje za poklice "strugarja, brusilca, rezkarja, kar so poklici, ki so izumrli".

Kje so konkretni cilji?

Daniel Krivec (SDS) je v predstavitvi kandidata pogrešal konkretne cilje in ukrepe. Stepišnika vprašal, kaj meni o prodaji podjetij tujcem. Romana Tomc (SDS) je nastop označila za všečen in analiza dobra, zanima pa jo, kako konkretno bo pomagal gospodarstvu, da bo to ustvarjalo delovna mesta in katere konkretne nove olajšave ima v mislih, glede na to, da obstajajo že tri velike skupine olajšav za nove zaposlitve ter kaj želi doseči z dokapitalizacijo PDP, kjer so po njenih besedah štirje člani uprave in šest zaposlenih.

"Za vsak evro bo treba premisliti, da ga bomo vložili tja, kjer bo ohranjal delovna mesta in višal dodano vrednost, le tako bomo prišli do gospodarske rasti," je dejal Stepišnik in poudaril, da študije kažejo, da bi gradnja dveh hidroelektrarn na srednji Savi prinesla tri tisoč delovnih mest.

Tujih vlagateljev se ne boji

"En mlad, ki ničesar ne pozna, bi rekel: Mercator je treba prodat - dobimo denar, pa rešimo Laško, ampak to je tesno povezano s kmetijstvom. Ali bodo kmetje po krajevnih skupnostih kioske postavljali in tam prodajali," se je vprašal Stepišnik, ki sicer pravi, da se tujih vlagateljev ne boji.

Glede olajšav za nove zaposlitve pravi, da je spodbudno, toda da jih je očitno treba še okrepiti, saj je na Zavodu za zaposlovanje še trideset tisoč mladih. "Če jih vsaj za eno leto spravimo v službo, bodo tudi če potem spet pridejo na zavod, prej našli službo," je prepričan Stepišnik.

Dodal je še, da je zdaj na ministrstvu za vsako odločitev potrebnih sedem paraf, vsak izmed teh sedmih ima za pregled tri dni časa, to je najmanj 21 dni, potem pa so tukaj še dopusti in bolniške, je poudaril Stepišnik. "Zakaj se ne naredi sedmih kopij, pa bi vseh sedem istočasno pregledalo," je predlagal. Dodal je se, da bomo imeli velike težave, če ne bomo ustvarili pogojev za 60 tisoč novih delovnih mest in zvišali dodane vrednosti.

Z Žerjavom se ni uspel dobiti

Stepišnik je dozdajšnjega gospodarskega ministra Radovana Žerjava prosil za sestanek, a se pred zaslišanjem nista uspela dobiti, se je pa srečal z nekaterimi njegovimi sodelavci. "Če si iz prakse, ne greš kar na slepo nekam, ampak poskušaš pridobiti čim več informacij, tudi tiste bolj intimne, no, bolj skrivnostne," je dejal Stepišnik.

V nekoliko neroden položaj se je spravil, ko je govoril o informacijsko-komunikacijskem omrežju in v isti sapi omenil internet, intranet in ethernet, nato pa ga je poslanec Jožef Horvat opozoril, da so to hruške in žeblji in da upa, da je bil to lapsus, kandidat za ministra pa je zatrdil, da ni bil.