Danes se ne bi več. Vojna se je preselila pred naš parlament. Tudi na naših ulicah se je množica spopadla s policijo. Narod proti državi.
Prav smešno je, kako zdaj politika išče recept. Ta teden smo več kot enkrat videli, kako je koalicija popustila opoziciji, kako so levi hvalili desne in obratno. Če ste zadnja leta vsaj občasno spremljali tretji program, veste, zakaj je to tako presenetljivo. Poslanci, ki se še pred enim mesecem na plenarni seji ne bi strinjali niti o vremenu, zdaj z relativno složnostjo rešujejo državo. Ob tem je predsednik vlade izkoristil situacijo in predlagal, kar vemo, da si že dolgo želi – večinski volilni sistem. Rešitev iščejo znotraj obstoječega sistema, znanega, a nedelujočega koncepta. Namesto da bi izumljali avtomobil, popravljajo parno lokomotivo. V Grčiji to ni delovalo, na ulicah je še vedno vojna. Razmere tam se zaostrujejo, noben varčevalni ukrep ni zadosten, Grčija še vedno tone v spirali dolgov, predčasnim volitvam so sledile nove, širi se nacionalizem. Bojim se, da potrebujemo inovativnejše predloge od teh, predstavljenih ta teden, da bi obrnili tok zgodovine in po vojni na ulicah spremenili scenarij.
...da bi se lahko poistovetil z gibanjem . Takšen politični sopotnik nam bi bil dobrodošel . Ker, roko na srce, ne moremo zbrisati z obličja zemlje vseh po vrsti , do zadnjega, čeprav bi nam sedajle to dobro delo.… ...prikaži več Država mora delovati dalje. Ljudje bodo drug mesec hoteli penzije, plače, dodatke... . Seveda se nam bodo vsi predstavljali kot takšni....t.j. "naši" . Kriterij za presojo nam mora biti njihovo dosedanje delovanje. Presoja se bo vodila na naslednjih volitvah, nikjer drugje se ne bi smela. Ključna bo volilna udeležba...takšna na plebiscitarnem nivoju 70-80 % . Namreč, volilci, ki običajno abstinirajo volitve, bi v največji meri volili "po sredini"...t.j. politične opcije, ki niso radikalne, razdiralne, ideološke itd. . T.i. disciplinirani volilci (ob udeležbi 40-50%) pa vedno volijo enako - izrazito levo/desno. Torej...vztrajati pri gibanju, dobiti podporo intelektualcev in medijev, vršiti stalen pritisk na politiko in visoka udeležba na naslednjih volitvah..
prva faza takšnih "mi smo proti" gibanj je vedno polna jeze, gneva in tudi zahtev po glavah. Ljudje zahtevajo zadoščenje. Je sproščanje frustracij, ki so se nabirale leta. Od tu do katarze pa je pot še dolga in nepredvidljiva. Nevarna… ...prikaži večrna smer bi bila maščevalnost in revanšizem, po kateri bi nas zapeljal kakšen hujskaški , nanovo izvoljeni revolucionarni vodja. Sedaj je primeren čas, da se nam pridružijo tudi intelektualci in artikulirajo zahteve gibanja in ga popularizirajo v javnosti do te mere, da bo interesantno za večino, ki iz raznih razlogov še vedno sedi doma in previdno opazuje. Brez podpore medijev ne bo šlo. Če mediji o čem ne poročajo, potem tega preprosto ni. Politiki so sedaj prav zaradi medijske pozornosti stisnjeni v kot . Eni se prilagajajo situaciji ter hlinijo "razumevanje" protestnikov . Drugi so užaljeni in manipulativno naravnani do protestov. Ti morajo oditi brezpogojno. Obstaja pa tudi tisti del , ki je še toliko nepokvarjen, da bi se lahko poistovetil z