“Še vedno nismo pristopili k sanaciji, ozon pa negativne posledice kontaminiranih prašnih delcev PM10 le še poslabša. Največja izmerjena vsebnost kadmija v podstrešnem prahu sredi Celja je stokrat večja od povprečja v Sloveniji,” navaja Boris Šuštar, predstavnik Civilnih iniciativ (CI) Celja, ki je skupaj s člani mednarodne organizacije Alpe Adria Green (AAG) predstavil najnovejše izsledke ekološke patrulje. Učinkovit ukrep proti prašenju naj bi bilo mokro čiščenje stanovanj, cest in tudi fasad.
Boris ŠuštarPodatki dokazujejo, da je umrljivost za rakom v Celju večja, najpogostejša pa so obolenja dihal.
Posledice čez čas
“Stanje v Celju je katastrofalno, področje stare cinkarne pa je kot Černobil,” ponazarja predsednik AAG Vojko Bernard. To naj bi dokazovali tudi študije in mnenja strokovnjakov. “Teh stvari ne zaznavamo čez noč; da nekaj ni v redu, se pokaže šele skozi daljše obdobje,” meni Tomaž Ogrin z Instituta Jožef Stefan. Dodaja, da ima Celje zdaj priložnost dobiti evropski denar, saj se po onesnaženosti uvršča tik za Mežico. “Podatki dokazujejo, da je umrljivost za rakom v Celju večja, najpogostejša pa so obolenja dihal,” opozarja Šuštar. Ob tem pa ne navaja, kako so te podatke dobili.
Minister ve
“Minister Dorijan Marušič je seznanjen s problematiko onesnaženja Celjske kotline in se bo v prihodnjih dneh sestal s predstavniki CI,” so sporočili z ministrstva za zdravje, kamor smo naslovili vprašanji, ali so seznanjeni s podatki o onesnaženosti in ali bodo pristopili k sanaciji. Mnogi, tudi lokalna skupnost, namreč dvomijo o verodostojnosti navedb članov AAG in CI, ki naj bi le zastraševale ljudi. Sicer pa strokovnjaki pripravljajo strokovne podlage, ki bodo osnova za oblikovanje zakona o sanaciji, ki bo v pomoč tudi drugim degradiranim okoljem v Sloveniji.
