Zlasti med in tik po koronskem obdobju se je v Sloveniji razmahnilo delo na daljavo. To skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) predstavlja delo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije izven delovnih prostorov delodajalca, in sicer na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri.
A tega se podjetja in delavci ne morejejo lotiti samovoljno, temveč morajo o svojih namerah pred začetkom dela delavca v normalnih razmerah obvestiti Inšpektorat RS za delo. V primeru, ko delodajalec odredi delo na domu zaradi izjemnih okoliščin, je treba o tem ravno tako obvestiti inšpektorat, in sicer takoj, ko je to v dani situaciji mogoče, torej lahko tudi že po uvedbi takšnega dela.
Po podatkih inšpektorata je bilo v predkoronskem letu 2019 za delo na daljavo prijavljenih 2037, leta 2021 217.428, predlani 121.981, lani 76.040 in letos 43.105 delavec. Na podlagi prejetih obvestil ugotavljajo, da v večini primerov dela na daljavo delavci opravljajo delo na svojem domu.
Čeprav ima takšna oblika dela številne pozitivne učinke, denimo na okolje (zmanjšanje prometa), na poslovne in bivanjske stroške (nižji stroški izven urbanih središč), na obremenjenost kritične infrastrukture (vrtci, šole in javni potniški promet), ne smemo pozabiti na preizkušnje, ki se pri takšni ureditvi dela pojavljajo.
Z vidika organizacije dela med najpogostejše izzive sodijo obseg, pričakovani rezultati, delovni čas in nadzor. Obenem lahko izziv predstavlja tudi zagotovitev ustreznega delovnega mesta (zagotavljanje delovnih sredstev, nadomestilo za uporabo lastnih sredstev, varnost in zdravje pri delu) in vključenosti delavca v poslovanje delodajalca oz. vse poslovne in socialne vidike pri delodajalcu običajne za opravljanje dela pri delodajalcu.
V primeru, da delodajalci kršijo Zakon o delovnih razmerjih z vidika opravljanja dela na domu, tvegajo globo. Prejmejo jo lahko, če ne obvestijo inšpektorata za delo o nameravanem organiziranju dela na domu.
Prav tako je z vidika opravljanja dela na domu predvidena sankcija v primerih kršitev zagotavljanja varnih delovnih pogojev. Če je delo na domu škodljivo ali obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce ali za življenjsko in delovno okolje, lahko inšpektor tovrstno delo prepove. Delodajalec ima namreč enako odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu tako za delavca, ki dela v njegovih prostorih, kot za delavca, ki dela na domu ali drugi lokaciji izven lokacije delodajalca.
Kršitev na tem področju malo
Čeprav tudi za omenjeno obliko dela veljajo določena pravila, ki smo jih predstavili zgoraj, je kršitve v praksi težje nadzorovati. Inšpektorji brez soglasja lastnika ali brez ustrezne sodne odločbe namreč nimajo pooblastil za vstop v zasebne stanovanjske prostore. Takšni nadzori se v praksi tako opravljajo le izjemoma.
"Večinoma se nadzori glede dela na daljavo opravljajo na lokaciji delodajalca, in sicer glede predhodnega obveščanja o delu na domu. Na inšpektoratu prejmemo posamezne prijave le glede tega, ne pa tudi zaradi domnevno neustreznih delovnih pogojev pri delu na domu, ki jih je dolžan zagotavljati delodajalec," nam pojasnijo.
V letu 2024 so inšpektorji ugotovili pet kršitev, ki so se nanašale na delo na domu, in sicer tri glede (ne)obveščanja inšpektorata ter dve glede dogovora med delodajalcem in delavcem o delu na domu. V lanskem letu pa so zaznali tri kršitve, ki so se nanašale na obveščanje inšpektorata. Predvidena globa za takšno kršitev delodajalca je od 750 do 2.000 evrov.
V vsakem primeru pa mora delodajalec narediti vse, kar je v njegovi moči, da zagotovi varnost in zdravje delavca. Če inšpekcijski nadzor ugotovi, da delodajalec ni zagotovil varnih delovnih razmer pri delu na domu, ga lahko kaznuje z globo do 4.000 evrov. Če pa bi taki izredni ukrepi trajali dlje časa, denimo več kot dva meseca, pa se od delodajalca pričakuje, da sprejme ukrepe takoj, ko je to glede na okoliščine mogoče.
dezurni@styria-media.si
Inšpektorji delajo od doma .