Zakon o splošnem upravnem postopku določa, da mora upravni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje en mesec od prejema popolne vloge. Če je za izdajo odločbe potreben poseben ugotovitveni postopek, pa mora upravni organ izdati odločbo najpozneje v dveh mesecih od prejema popolne vloge.
A na nekaterih upravnih enotah se na pravila očitno požvižgajo, za zavlačevanje pa ni bila kriva zgolj stavka, saj vpleteni opažajo, da je tovrstno ravnanje ponekod stalnica že več let.
Ker lahko gradbeno in uporabno dovoljenje izda le upravna enota, ki je pristojna za območje gradnje, investitorjem ne preostane drugega, kot da se prepustijo milosti ali nemilosti zaposlenih na upravni enoti.
Postopki se vlečejo tudi dve leti
Ena manj odzivnih upravnih enot je, kot smo številni slovenski mediji poročali že pred časom, v Sežani.
Naši sogovorniki ji očitajo, da namenoma ne izdajajo ali pa vsaj zavlačujejo z izdajanjem gradbenih in uporabnih dovoljenj, neodzivnost zaposlenih pa vpliva tudi na gospodarsko klimo v regiji.
Kot pojasnjuje Klementina Križman, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana, je bilo "več vlog, ki do danes še vedno niso rešene, oddanih že leta 2022, kar pomeni, da postopek traja tudi do dve leti".
Dodaja, da investitorjev zato praktično ni več.
Na dopis so se na ministrstvu odzvali le s skromnim pojasnilom, da se UE Sežana kot tudi druge upravne enote v državi sooča s kadrovskimi izzivi, s čimer je posledično pogojen čas reševanja gradbenih zadev, torej tudi izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj.
"Napetosti in želje investitorjev"
V odgovoru na našo poizvedbo pa so stopili v bran UE Sežana in dejali, da "UE Sežana pri svojem delu zaznava precej pogoste napetosti in želje investitorjev".
"UE Sežana in druge upravne enote si prizadevajo obravnavati gradbene zadeve v najkrajšem možnem času po prejemu popolne dokumentacije. Pri tem pa gre seveda za zahtevne postopke, vodene na podlagi kompleksne dokumentacije, ki je žal nemalokrat nepopolna. Investitor nemalokrat ne pridobi ustreznih mnenj mnenjedajalcev in soglasij stranskih udeležencev, hkrati pa za dopolnitev z zahtevano vsebino potrebuje daljši čas itd., kar posledično postopke občutno podaljša," so pojasnili – ob tem pa so podčrtali besedi "popolne dokumentacije".
Na UE Sežana na naša vprašanja niso odgovorili.
Popolna dokumentacija kot izgovor?
O tem smo govorili tudi z arhitektom Milovanom Matkovičem iz podjetja Atelje Kontura d.o.o., ki ima z izdajanjem gradbenih in uporabnih dovoljenj na UE Sežana veliko negativnih izkušenj. Pojasnil je, da je trditev glede t. i. nepopolne dokumentacije, na katero se sklicujejo ministrstvo in posamezne upravne enote, v najboljšem primeru zavajajoča.
"Marca 2023 je nov načelnik UE Sežana sklical sestanek s projektanti, na katerem je napovedal odpravo zamud pri izdaji odločb najkasneje do septembra istega leta. Težave glede spoštovanja rokov za izdajo odločb so se kopičile že vrsto let, sedaj pa so se samo še povečale," pravi sogovornik, ki meni, da je k temu precej pripomogla zakonodaja: spreminjajoči se zakoni na področju graditve objektov in balastni občinski prostorski načrti.
"Organizacija dela in nagrajevanje zaposlenih na upravni enoti sta se izkazala kot neustrezna in na to nimamo vpliva. Trenutno se na UE Sežana zahteve za izdajo dovoljenj le kopičijo. Vloge niso razdeljene v obravnavo, zato po več mesecev sploh niso pregledane. Gradbeni zakon predpisuje rok 15 dni, v katerem se ugotavlja popolnost zahteve. Če vloga ni popolna, mora upravni organ pozvati vlagatelja, da dopolni zahtevo. Vlagatelj zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja lahko k zahtevi priloži pridobljena mnenja in dokazila o podanih zahtevah za mnenja, ki niso bila izdana v predpisanih rokih. Gradbeni zakon predpisuje, da mora v takih primerih upravni organ pozvati mnenjedajalca, da v predpisanem roku izda mnenje. Upravna enota Sežana pri vseh naših vlogah tega nikoli ni naredila," trdi Matkovič.
Na eni upravni enoti zadevo rešijo v treh mesecih, na drugi čakajo več let
Ker rok za izdajo gradbenega dovoljenja po Matkovičevih besedah v praksi ne obstaja, projektanti ne vedo, kdaj bodo lahko nadaljevali z izdelavo dokumentacije za izvedbo, investitor pa niti približno ne more vedeti, kdaj se bo lahko dogovoril z gradbincem in gradbinec ne more rezervirati termina. "Dve gradbeni dovoljenji, za kateri sta bili oddani zahtevi na Upravni enoti Ilirska Bistrica, sta bili izdani v roku dobrih treh mesecev. Na upravni enoti Sežana je to zaenkrat nemogoče," pojasnjuje.
Dodaja, da "če bi znali vsi projektanti izdelati popolne projektne dokumentacije, gradbenih oddelkov na upravnih enotah ne bi potrebovali".
"Najbrž vsi želimo oddati popolne vloge. Ker jih očitno na nekaterih upravnih enotah ne znamo primerno pripraviti, jih moramo dopolnjevati oz. "odpraviti pomanjkljivosti". V primeru nepopolnih vlog je to razumljivo. Vlogo je treba pripraviti skladno s predpisi. Ni pa razumljivo, da se ob vseh pridobljenih mnenjih, soglasjih, izjavah in izkazani pravici graditi vloge dopolnjujejo z nepomembnimi podatki," se čudi sogovornik.
Poudarja tudi zahtevo o ekonomičnosti postopka, ki je zapisana v zakonu o splošnem upravnem postopku. "Če upravni organ površno pregleda dokumentacijo, je velika verjetnost, da bo treba zahtevo dopolniti še enkrat, dvakrat ali trikrat. Dopolnjevanje ne jemlje časa le projektantom, ampak tudi upravnim organom. Upravni enoti zato med drugim zmanjkuje časa tudi za najbolj enostavne odločbe, kot je pridobivanje odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki traja mesece," pojasnjuje Matkovič, ki dodaja, da upravna inšpekcija kljub seznanjenosti z dogajanjem ne ukrepa.
"Postali smo zbirokratizirana država, v kateri bodo postopki kljub novim in novim zakonom samo še bolj zakomplicirani. Organi javne in lokalne uprave bodo izdajali mnenja ter odločbe v rokih po svoji presoji. Mogoče se bo kaj spremenilo, ko bodo oškodovanci skladno s 26. členom Ustave RS zahtevali povračilo škode," še dodaja.
Stavka je celotno stanje še poslabšala
Stavka na upravnih enotah je zagotovo še poslabšala stanje in podaljšala že tako dolgotrajne postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, na kar je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) tudi opozorila Ministrstvo za javno upravo z dopisom.
A zamude so se že nakopičile, pravita arhitektki Mima Suhadolc in Mika Cimolini (ZAPS).
Leta 2021 so med člani izvedli anketo o pridobivanju gradbenih dovoljenj. Takrat so ugotovili, da postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja v povprečju traja 173 dni oziroma slabih šest mesecev. Le 30 odstotkov vseh odločb je bilo izdanih v zakonsko določenem 30-dnevnem roku, kar 15 odstotkov vlog pa je bilo izdanih po več kot enem letu od vložitve popolne zahteve.
V anketi, izvedeni v letu 2021, je v prekoračitvah zakonsko določenih rokov izstopala UE Koper.
Anketo ponovno izvajajo, vendar je zaenkrat vzorec anketiranih premajhen, da bi lahko govorili o relevantnih podatkih. "Kljub temu lahko razberemo, da od datuma oddaje popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja do datuma izdaje dovoljenja povprečno preteče 77 dni, čeprav je zakonski rok 30 dni," pojasnjujeta sogovornici, ki pravita, da pred izdajo gradbenega dovoljenja pogosto prihaja do dopolnitev projektne dokumentacije, saj ima slovenska zakonodaja na področju graditve "veliko prostora za različna tolmačenja, zato je redkokatera vloga ob oddaji popolna in brez pomanjkljivosti".
"Tako od datuma oddaje projektne dokumentacije do datuma prejema prve zahteve za dopolnitev vloge preteče tudi več kot 140 dni, v primeru druge in tretje zahteve za dopolnitev v nekaterih primerih pa še dodatnih 70 dni ali celo več."
Le redkokatera vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je ob oddaji popolna in brez pomanjkljivosti, saj ima slovenska zakonodaja na področju graditve "veliko prostora za različna tolmačenja".
To pomeni, da celoten postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja od vloge do izdaje odločbe lahko traja tudi leto dni ali več, odvisno od števila zahtevanih dopolnitev. Seveda pa obstajajo tudi primeri, ki se odvijejo sorazmerno hitro.
"Investitorjem je težko razumeti, da krivda praviloma ni na naši strani"
"Po doslej zbranih podatkih je bila najhitreje rešena zadeva na UE Novo mesto, in sicer v devetih dneh po oddaji popolne zahteve, najdaljša trenutno zabeležena zadeva pa je bila obravnavana na UE Ljubljana in je bila rešena v 164 dneh po oddaji popolne zahteve," pravita Mima Suhadolc in Mika Cimolini.
Kot glavni razlog dolgotrajnosti postopkov člani ZAPS sicer ocenjujejo prezasedenost referentov na upravnih enotah.
"Projektanti že vrsto let opozarjamo na dolgotrajnost postopkov za pridobivanja gradbenega dovoljenja, ki jih kljub spreminjanju zakonodaje in rokov ni mogoče skrajšati. Nekateri naši člani poročajo, da na odločbo čakajo tudi po več let. Ob tem se počutimo nemočne, investitorjem pa je težko razumeti, da krivda praviloma ni na naši strani," pojasnjujeta sogovornici z ZAPS.
Poseben problem pri tem po njunih besedah postajajo tudi mnenja skladnosti projektne dokumentacije s prostorskimi akti in drugimi predpisi mnenjedajalcev.
Po doslej zbranih podatkih v novi anketi so mnenja k projektni dokumentaciji v povprečju izdana v 51 dneh po oddaji popolne vloge. Mnenje je bilo najhitreje izdano v 13 dneh, najkasneje pa v 163 dneh po oddaji popolne vloge.
"Postopki dovoljevanja gradnje imajo namen preveriti posamezen poseg v prostor s stališča skladnosti, zakonitosti in upravičenosti. Morebitne nepretehtane poenostavitve postopkov v smislu "odpravljanja administrativnih ovir" lahko tako povzročijo veliko škodo v prostoru. A kršitve zakonsko določenih rokov odločevalce pogosto napeljujejo k populističnim obljubam o skrajšanju postopkov ter ustvarjajo napetosti med investitorji in projektanti. Prav zato smo ministrstvo za javno upravo tudi vprašali, na kakšen način nameravajo upravnim enotam pomagati, da bodo lažje obdelali vloge ter s tem skrajšali zaostanke. Tega odgovora še nismo prejeli," pravita.
V Ljubljani letos občutno manj rešenih zahtev
Dober pokazatelj, kako je stavka vplivala na izdajo gradbenih dovoljenj, je UE Ljubljana, kjer so v upravnih zadevah s področja okolja in prostora (torej gradbena in uporabna dovoljenja, odločbe o legalizaciji stavb, objekti daljšega obstoja …) v prvi polovici leta 2024 rešili le 1200 zadev – v prvi polovici leta 2023 so jih rešili 3617, v prvi polovici leta 2022 pa 3952.
Upravna enota Ljubljana.
Tudi na UE Ljubljana se sklicujejo na t. i. formalno nepopolne vloge, saj da v »večini vloženih vlog« manjka npr. pravica graditi, mnenja mnenjedajalcev ipd.
Na UE Koper, ki se je, kot smo že omenili, leta 2021 znašla na "črnem seznamu" ZAPS, pa je število rešenih zadev s področja gradnje do 1. julija 2024 doseglo 112, od tega le 45 po predvidenem roku.
Skupno so ugodili 97 zahtevam.
V Celju zaostanki pri pošiljanju pozivov
Na UE Celje so v letu 2022 izdali 392 gradbenih dovoljenj za nezahtevne, manj zahtevne in zahtevne objekte, 287 v letu 2023, v letu 2024 do 30. 6. pa 136.
Vseh zadev s področja (torej sprememba in dopolnitev gradbenega dovoljenja, uporabna dovoljenja, domneva za izdajo gradbenega dovoljenja, odmera odškodnine zaradi spremembe namembnosti …) pa je bilo v letu 2022 rešenih 976, 906 v letu 2023 ter 400 v letu 2024.
Gradbena dovoljenja za zahtevne, manj zahtevne in nezahtevne objekte so bila praviloma izdana v zakonsko predpisanem roku, to je 60 dni od popolne vloge. "Poudarjamo pa, da zaradi premajhnega števila zaposlenih prihaja do zaostankov pri pošiljanju pozivov strankam za dopolnitev nepopolnih vlog. Pozive odpošljemo med 14 – 30 dnevi po vložitvi vloge, zakonsko predpisan rok za to pa je 5 dni. Na naši Upravni enoti je trenutno zaposlenih 90 uslužbencev, od tega 7 na področju okolja in prostora," dodajajo.
Dodaten mesec čakanja zaradi stavke
Na UE Maribor imajo v reševanju trenutno 327 zahtev za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov, 42 zahtev za izdajo odločb o legalizaciji objektov, 180 zahtev za izdajo odločb za objekte daljšega obstoja, 48 zahtev za izdajo odločb o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja in uporabnega dovoljenja za obstoječe objekte ter 80 zahtev za izdajo uporabnega dovoljenja za manj zahtevne in zahtevne objekte.
Čakalna doba po prejetju popolne vloge po njihovih besedah "praviloma ni daljša od dveh mesecev", a priznavajo, da se je "zaradi stavke podaljšala največ za en mesec". Problem tako dolgih čakalnih dob je, trdijo, predvsem v pomanjkanju uradnikov, ki vodijo te postopke.
Stavkali so le ob sredah, vseeno so nastale zamude
Na Upravni enoti Grosuplje, kjer je skupaj zaposlenih 37 javnih uslužbencev, so letos do 1. 7. obravnavali 269 zahtev za reševanje zadev s področja gradnje (gradbeno dovoljenje, sprememba gradbenega dovoljenja, podaljšanje gradbenega dovoljenja, domneva izdanega gradbenega dovoljenja, gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt, dovoljenje za objekt daljšega obstoja brez gradbenega dovoljenja in legalizacija objektov pred uveljavitvijo GZ) - od tega 34 po prekoračitvi roka. Poudarjajo, da je stavka pri njih potekala le ob sredah.
Sicer pa so lani skupno rešili 630 tovrstnih zahtev (6 po prekoračitvi zakonskega roka), leta 2022 pa 572 (vsa pred prekoračitvijo roka).
Mogoče bi bilo boljše pisati o stvareh, ki pri nas delujejo. Samo v tem primeru bi bile strani prazne. Samo poglejmo Ustavno sodišče! Pri njih hiter postopek traja leto ali več, npr. 146 člen gradbenega zakona.
V Bruslju nam ležijo miljarde Janševega izpogajenega denarja. Vse stoji. Praktično se NIČ ne črpa, ker rdeči tovariši z FDV šolami ne znnajo. Znajo pa tulit, da je janša kriv.
Res žalostno, da država ne zna narediti reda. Tako se vidi njena sposobnost, da je vsak najmanjši uradnik Bog za navadne ljudi. In nobenemu se nič ne zgodi, samo čedalje več jih je v javni upravi.