Zavarovanje. Zavarovanec Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je po tridnevnem zdravljenju v Srbiji poleti tam umrl.
Hči pokojnika je po desetih dnevih zavodu predložila medicinsko dokumentacijo in račune za opravljene zdravstvene storitve v višini nekaj manj kot 350 evrov.
Njen zahtevek za povračilo stroškov so na ZZZS zavrnili, ker po zakonu o splošnem upravnem postopku ni pogojev, da bi o tem sploh odločali.
Srbija. Primer pokojnika se je zgodil julija, od 1. novembra pa velja meddržavni sporazum, ki zagotavlja kritje nujnih zdravstvenih storitev Slovencem v Srbiji in Srbom v Sloveniji. Te se tako ne plačujejo več neposredno. Obseg pravic je sicer nekoliko manjši kot v Evropski uniji z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
Ni zakonske podlage
Za povračilo stroškov zdravljenja v tujini se uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.
“Če je zavarovana oseba uveljavljala zdravstvene storitve v tujini, zahtevo za povračilo stroškov pa so po smrti vložili njeni dediči, ni pogojev za uvedbo upravnega postopka in vsebinsko odločanje o zahtevi dedičev,” je pojasnil Damjan Kos z ZZZS.
Pravni nasledniki v tovrstnih primerih tako ne morejo biti stranke upravnega postopka, saj ne uveljavljajo svojih pravic, temveč pravice, ki bi šle pokojnemu zavarovancu, so razložili na zavodu in dodali: “Takšni primeri po naši oceni niso ravno pogosti.”
Raje komercialno
Če gre za države zunaj Evropske unije oziroma za tiste, s katerimi nimamo sklenjenega meddržavnega sporazuma, je Kos priporočil, naj ljudje sklenejo komercialno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.
Primer, podoben primeru pokojnika z začetka članka, bi se lahko zgodil tudi pri prometni nesreči, v kateri bi zavarovanec umrl.
“Posebno pozoren je treba biti, če se odpraviš v oddaljene kraje, na primer Indijo. Prevoz iz tujine v domovino, ki ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ga velja posebej zavarovati, lahko pri zapleteni poškodbi stane tudi deset tisoč evrov,” je opozoril Kos.