"Od trenutnih veljavnih ukrepov ljudje najmanj podpirajo omejitev gibanja med 21. in 6. uro ponoči, ukrep podpira tretjina oseb," razlaga Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To je pokazala raziskava SI-PANDA s katero na Nijz skušajo pojasniti vpliv pandemije covid na življenje ljudi in opredeliti pandemsko izčrpanost.
Smo že epidemsko izčrpani?
Epidemiološka izčrpanost pomeni oziroma odziv na ukrepe, ki že leto dni bistveno posegajo v naš vsakdan, razlaga Hočevar Gromova. Posledica pandemske izčrpanosti je pomanjkanje motivacije za upoštevanje zaščitnih ukrepov in zmanjševanje zavedanja o posledicah bolezni covid-19. Hkrati se zmanjšana je pripravljenost za informiranje in samozaščitno vedenje, kar vse vpliva na uspešnost ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z virusom korone.
"Eden pomembnih strateških pristopov za vzdrževanje in podporo ukrepov je razumevanje ljudi in njihovo vključevanje v reševanje problemov na eno strani in na drugi strani soočanje z njimi," pravi Hočevar Gromova. Raziskava SI-PANDA daje vsaj delen vpogled, kako se prebivalci Slovenije odzivajo na tveganja in kako na ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
Najmanj upoštevano navodilo glede razkuževanja
Raziskava je potekala med odraslimi v starosti 18-74 let, je spletna panelna anketna, izvajajo jo od lanskega decembra enkrat na dva tedna, v 12-ih valovih. Podlaga je vprašalnik WHO, prilagojen razmeram v državi, ki bo omogočal mednarodno primerjavo.
V anketi narejeni februarja, velika večina sodelujočih navaja, da so v zadnjih sedmih dneh upoštevali vse ukrepe in priporočila za preprečevanja virusa SARC-COV2, torej uporabo maske, izogibanje starejšim z znaki bolezni in vzdrževanje razdalje, "Najmanj pa upoštevajo navodilo glede razkuževanja površin," pravi Hočevar Gromova.
Podpora cepljenju se zvišuje
Največjo podporo je dosegla ukinitev prepovedi prehoda občinskih meja. To je bil tudi eden od tistih ukrepov, ki je ljudi precej motil. Veliko podporo je dobil tudi ukrep odpiranja šol. Od trenutnih veljavnih ukrepov ljudje najmanj podpirajo omejitev gibanja med 21. in 6. uro ponoči.
"Sam virus je problem za starejše, posledice ukrepov pa predvsem mlajše," pravi Ada Hočevar Grom z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
68 odstotkov vprašanih meni, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi epidemije, mlajši so bolj skeptični kot starejši. 55 jih odgovarja, da se nameravajo cepiti. namera za cepljenje s starostjo narašča. "Tako osebe, ki menijo, da cepljenje pripomore k zajezitvi kot pripravljenost za cepljenje, sta v zadnjih treh valovih višja kot v prvih treh kar je vzpodbudno in kaže, da se javno mnenje povečuje v podporo cepljenju," pravi Hočevar Gromova.
Epidemija v veliki meri posega tudi v naš življenjski slog in počutje. Bistveno manj je fizične aktivnosti, poje se vedno več slabe hrane, več se kadi in več se pije. 22 odstotkov oseb ima zaradi epidemije težave v duševnem zdravju, 11 pa že kaže znake depresivne motnje. S številom osem z duševnimi motnjami sovpadajo podatki o številu osem s finančnimi težavami.
"vse več ljudi verjame..:" Kar ne pomeni da je bazirano na kakeršnihkoli dokazih. je samo psihološka igra kako daleč lahko porinejo ovčice v suženjstvo
lažete kot ponavadi
rabimo samo se cepivo za grosupeljski sev. cimprej. ker hromi celo državo zaradi nesposobnosti.