Vzgoja. “Metoda Montessori, kot jo je učila utemeljiteljica, italijanska znanstvenica Maria Montessori, gradi na opazovanju otroka in sledenju njegovemu naravnemu razvoju in potrebam,” pojasni Herta Kobal, ki se je s to metodo začela ukvarjati med prvimi v Sloveniji.
Načela razvoja
Montessorijeva, ki je delovala v Rimu ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, je proučevala osnovna načela razvoja, skozi katera gre vsak otrok v lastnem ritmu. Prva je odkrila tako imenovana občutljiva obdobja otroka: to je poseben čas, ki se pojavi samo enkrat v življenju. Otrok se v tem obdobju določenih stvari nauči hitreje in intenzivneje, kot se bo sposoben kdaj prej ali pozneje.
Spodbude pri učenju
V nasprotju z običajnimi vrtci program Montessori izrazito poudarja pomen okolja za otroka. Ta mora spodbujati njegove interese in mu omogočati varno gibanje. Prav tako poudarja učenje samostojnosti od zgodnjega začetka: otrok se uči oblačenja, obuvanja, rokovanja s krožniki in kozarci, ki niso iz “trpežne” plastike – tako se nauči primerno ravnati z materialom in vrne zaupanje odraslega. Če kaj raztrese, mora z metlico in krpico za seboj pospraviti, kar krepi občutek za red. “Roka je organ inteligence,” je trdila Montessorijeva, ki je menila, da je otrokovo grobo in fino motoriko koristno razvijati že zelo zgodaj.
Metoda Montessori izpostavlja tudi pomen matematike, ki je za človeka nekaj naravnega. Otroci se učijo tudi malih pisanih črk, kar naj bi jim šlo lažje od rok kot pisanje tiskanih, saj jih oblikujejo povezane črte.
