Parlamentarno preiskavo o štetju izbrisanih je državni zbor na zahtevo opozicijskih poslancev odredil maja 2009, naloga preiskovalne komisije pa je bila ugotoviti, ali obstaja politična odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja izbrisanih v letih 2003 in 2009. Po mnenju predlagateljev preiskave je namreč obstajal sum, da so bili uradno objavljeni izidi prirejeni političnim potrebam nekaterih nosilcev javnih funkcij.
O ugotovitvah preiskave nimajo enotnega mnenja niti v komisiji, je dejal njen predsednik Robert Hrovat (SDS). Koalicijski člani, ki imajo večino, so izglasovali predlog poročila, po katerem komisija ni ugotovila politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za prirejanje ali politično motivirano štetje izbrisanih.
Opozicija z ločenim mnenjem
S to ugotovitvijo se ne strinjajo člani komisije iz vrst SDS, SLS iN SNS, zato so k poročilu priložili ločeno mnenje. Po njihovi oceni je zaradi nestrokovnega dela MNZ v letu 2009 prišlo do neutemeljenega povečanja števila izbrisanih. Ministrstvo naj ne bi upoštevalo dejstva, da informacijski sistem ni bil usklajen s podatki na upravnih enotah o osebah, ki so se same odjavile iz registra stalnega prebivalstva. Pravo število izbrisanih oseb je tako 18.305, in ne 25.671, so prepričani.
V ločenem mnenju predlagajo več sklepov. Tako naj bi vladi med drugim naložili revizijo vseh izdanih upravnih odločb, poročilo pa naj bi služilo tudi za naznanitev suma kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela notranje ministrice Katarine Kresal.
A DZ o teh sklepih danes ni glasoval, pač pa je odločal le o predlogu končnega poročila.
