Po besedah direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjana Vasleta so težave v slovenskem bančnem sistemu še bolj izrazite kot v drugih državah. Banke so obremenjene z močnim oblikovanjem rezervacij in slabitev, kar slabša njihove poslovne rezultate in še bolj zavira posojilno aktivnost. Ravno krediti bank pa so pomemben vir sredstev, ki jih podjetja potrebujejo za rast in razvoj.
Krč se lahko še zaostri
Kljub neugodnim podatkom pa bi bile težave v bančnem sistemu v prihodnosti še večje. Banke so namreč v preteklosti kreditno aktivnost večinoma financirale z zadolževanjem v tujini. V prihodnjih dveh letih bo zapadla približno polovica obveznosti celotnega bančnega sistema v Sloveniji do tujih bank, kar znaša okoli sedem milijard evrov.
"Če banke teh obveznosti ne bodo uspele refinancirati, bodo prisiljene zmanjševati obseg naložb in še bolj zaostriti kreditni krč v Sloveniji," je še opozoril Marjan Hafnar z Umarja.
In kje so rešitve? Kratkoročno bi bilo treba zagotoviti kapitalsko močnejši bančni sistem, prestrukturiranja bančnega sektorja in omejitev finančnega tveganja. Dolgoročno pa bo potrebno boljše upravljanje s finančnimi in nefinančnimi družbami, država pa se bo morala postopoma umakniti iz lastništva.
