Se spomnite plesne verige Zavarovalnice Triglav v oddaji Zvezde plešejo ali pa piškotov, ki so jih med vadbo zobali tekmovalci? Seveda izdelki oziroma storitve niso bile naključno izbrane in umeščene v program. Enako velja tudi v primeru, ko ameriška estradnica Kim Kardashian predstavlja poseben serum za trepalnice ali kot na primer, ko Slovenka Iris Mulej ali vrhunska športnica Tina Maze pozira ob tem ali onem dodatku.
Ko se izdelke ali storitve pojavijo umeščeni na televizijskem programu - izvzete so informativne vsebine - morajo biti vsebine jasno označene z vizualnim simbolom "P", tako je, kot pravijo na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve RS, gledalec jasno seznanjen z obstojem komercialnega dogovora. Enako velja za sponzorirane vsebine, razlika je le v tem, da se v slednjih sami izdelki ne smejo pojavljati. A ko se preselimo na splet oziroma bolje rečeno družbena omrežja zakonodaja ne dohaja realnega stanja.
Med mojstricami tovrstnega marketinga pa je izpostavila še Danico Lovenjak, Rebeko Dremelj in Mirelo Lapanović ...
Oglaševanje s pomočjo prepoznavnih oseb je v tem trenutku tako "vroče", da podjetja postavljajo in tržijo sezname vplivnežev, preko katerih bi lahko predstavljali znamke ali izdelke. Lahko gre za plačan odnos ali pa sodelovanje na osnovi "blagovne menjave", ko podjetje na primer v zameno za objavo podari svoj izdelek ali storitev.
Ostra pisma za vplivneže
Bi morale znane osebe opozoriti, da gre za oglaševanje, kot je to obvezno na televiziji oziroma po vzoru medijev? Ameriška agencija za zaščito konkurence (Federal Trade Commission) pritrjuje in je tako v aprilu poslala več kot 90 pisem, s katerimi so opozorili vpliveže, da bi morali v primeru materialnega odnosa s podjetji, katerih izdelke in storitve promovirajo na Instagramu oziroma drigih družbenih omrežjih, jasno opozoriti na svoj odnos z blagovnimi znamkami.
Pri tem ni zgolj dovolj značka podjetja, ki ga vplivnež oglašuje, ampak povsem jasna oznaka, da gre za plačan oglas ali promocijo. Potrošniki pa morajo jasno prepoznati, da gre za sponzorirano objavo, ne da so na to posebej pozorni.
Ameriška agencija za zaščito konkurence je po opozorilih po poročanju Reutersa naredila zdaj korak naprej in od 21 vplivnežev, med drugim tudi supermodela Naomi Campbell in igralke Lindsay Lohan, zahtevala razkritje podatkov o pogodbah za plačano oglaševanje na Instagramu. Za ponavljajoče kršitve naj bi na agenciji zahtevali globe.
Že nekaj časa se bolj ali manj uspešno s prikritim oglaševanjem na družbenih omrežjih bojuje tudi britanska Zbornica za oglaševalske standarde (ASA), ki je že pred tremi leti določila, da morajo biti objave, za katere je uporabnik prejel plačilo, označene vsaj z oznako #oglas ali #sponzorirano.
S podobno akcijo tudi slovenska tržna inšpektorica?
Slovenski zakon o varstvu potrošnikov sicer določa, da mora biti iz vseh oglaševalskih sporočilih, ki so del ali pa predstavljajo storitev informacijske družbe, jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik. Za kršenje so določene tudi nekaj tisočakov visoke globe, a pozor, kot nas je opomnila glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić zakon ne ureja pa oglaševanja s strani fizičnih oseb, ampak le obveznosti podjetij v razmerju do potrošnikov.
"V posameznih primerih je sicer treba presojati, kdo je dejansko odgovoren za vsebino oglaševanja in v primeru kršitev zakonodaje tudi za storjeni prekršek," je sicer dodala Andrejka Grlić in nadaljevala, da v nasprotju s praksami iz tujine sami še niso obravnavali takšnih primerov oglaševanja in glede na pravo praznino kaže, da jih tudi v bližnji prihodnosti še ne bodo.
Kaj pa samoregulacija?
"Strinjamo se, da tako kot zakonodaja tudi samoregulativa in njen temeljni kamen – pri nas Slovenski oglaševalski kodeks (SOK) – težko dohajajo hiter tehnološki razvoj in spretnost ponudnikov in drugih deležnikov na družbenih omrežjih," ob tem priznavajo na Slovenski oglaševalski zbornici, a dodajajo, da kodeks vseeno že postavlja najnujnejši okvir tudi za tovrstno oglaševanje. Vsako oglaševanje oz. druga oblika tržnega komuniciranja pa morabiti v skladu z njim jasno in nedvoumno prepoznavna!
Tudi krajša anketa med 16 slovenskimi naročniki, posamezniki iz oglaševalnih agencij in blogerji, ki jo je izvedla Branka Bizjak Zabukovec, Futura DDB, za Gea College je pokazala, da se večina jasno strinja, da bi bilo označevanje objav potrebno, pet jih je izpostavilo, da le pod določenimi pogoji, en posameznik pa je menil, da označevanje ni potrebno. Večina sogovornikov s stroke pa je jasno izrazila potrebo po ureditvi poročja, s predlogi, naj bodo pravila, enaka kot veljajo za medije, oziroma naj vplivneži pri oglaševanju upoštevajo oglaševalski kodeks.
"Je pa to zagotovo mejno področje, težko je namreč (tako kot v tisku ali spletnih medijih) dokazati, da gre za naročeno vsebino, ki je bila objavljena proti plačilu ali za drugo obliko nadomestila - in ne zgolj za uredniški prispevek. Tu pa bi lahko posegli na izjemno pomembno področje svobode medijev. Zato je prav, da okvire postavi država, samoregulativa pa se bo – če bo potrebno – odzvala s podrobnejšimi smernicami oziroma vodil," pravijo na zbornici, kjer priačkujejo, da bo načrtovana sprememba direktive EU o avdiovizualnih medijskih storitvah (Direktiva AVMS) razširila njeno področje tudi na spletne platforme in je tako pričakovati, da bodo v bistveno večji meri le-te odgovorne tudi za vsebine oglaševalske narave.
Prvi korak k pregledosti oglaševanja in sponzoriranja vplivnežev so sicer ponudila že družbena omrežja sama, ko so omogočila funkcijo označevanja podjetji v objavah, s katerih je nato jasno razvidno, da gre za sponzoriranje objave. A kot rečeno, takšno označevanje, za zdaj vsaj pri nas še ni obvezno, zato ob priporočilih znanih posameznikov še enkrat premislite, kako verodostojen in transparenten je njihov nasvet.
Bravo,po Mireli Lapanovič se pa morejo ženske res zgledovati, da postanejo negativke takoj.Kako so včasih rekli vse ženske so k...,ene če dajo droge pa če ne dajo!