Republiški. Vsako leto je brez štipendije ostalo 16 odstotkov štipendistov (polovica zaradi neuspeha, polovica zaradi preseganja cenzusa). Zoisovi. Vsako leto jih je štipendijo izgubilo (ali pa je ta mirovala) 8–9 odstotkov.
Izmed 30 tisoč republiških in Zoisovih štipendistov, ki niso pravočasno dokončali letnika ali diplome, je država dobrim desetim odstotkom "oprostila vračanje štipendije". Država jim je tako od leta 2001 do konca leta 2009 odpisala skupno 4,2 milijona evrov.
Za 14 milijonov vračil
Hkrati je v istem obdobju deset tisoč neuspešnih študentov ali dijakov moralo vrniti skupno 14 milijonov evrov štipendij. Gre za štipendiste, ki so svojo pravico do štipendije uveljavljali pri zavodu za zaposlovanje.
Od šolskega leta 2008/09 štipendije podeljujejo javni sklad za razvoj kadrov in štipendije ter centri za socialno delo. Pri teh štipendistih so pogoji za vračilo opredeljeni z zakonom o štipendiranju iz leta 2008, pri starih pa postopek izterjave opredeljuje pravilnik o štipendiranju ministrstva za delo.
Absolventom dve leti časa
Stare štipendiste zavod vsako leto pozove k predložitvi dokazil, da so uspešno končali letnik ali diplomirali oziroma drugače končali šolanje. Če dokazil ne predložijo, jim štipendija eno leto miruje, leto pozneje pa preneha. Nato jim zavod pošlje obvestilo o dolgu in datumu začetka vračanja. Dolg lahko štipendist vrača v več obrokih, poleg tega pa mu lahko zavod odloži vračilo za največ dve leti od zadnjega prejemanja štipendije. "Tako dodatno motiviramo štipendista, da konča v dogovorjenem roku," pravijo na zavodu.
Sodna izterjava
Če štipendist, ki ne izpolni obveznosti, ne začne vračati dolga, se začne postopek sodne izterjave pred socialnim sodiščem. Štipendist ima tudi možnost zaprositi za oprostitev vračila oziroma odpis dolga, če za to izpolnjuje pogoje. Ti pa so daljša bolezen, invalidnost štipendista, njegovih staršev/vzdrževalcev ali pa smrt staršev/vzdrževalcev, če je to vplivalo na opustitev
šolanja.
