Po mnenju zunajrazpravnega senata ljubljanskega okrožnega sodišča neposredna obtožba, ki jo je skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala vložila proti Marku Jakliču in soobdolženim ne ponuja dovolj dokazov in ne dosega stopnje utemeljenega suma, potrebne za vložitev obtožbe, poroča Delo.
Osumljenci Jaklič, Henigman, Godnič in Berger
Tožilstvo je Jakliču v obtožbi očitalo zlorabo uradnega položaja ali pravic ter pranje denarja, Henigmanu zlorabo uradnega položaja ali pravic, medtem ko je Godniča, Bergerja in podjetje S&T Slovenija bremenilo pomoči pri zlorabi uradnega položaja ali pravic in pri pranju denarja.
Dejanja se nanašajo na obdobje od leta 2004 do 2006, ko naj bi Vzajemna podjetju S&T Slovenija preplačala storitve informacijske tehnologije za približno pol milijona evrov, navaja časopis. Podjetje S&T Slovenija je nato denar prek svojih hčerinskih družb v republikah nekdanje skupne države prelilo na Jakličevo zagrebško podjetje M-Kontakt, d. o. o. To je denar menda vložilo v nepremičnine na Hrvaškem, predvsem v Dalmaciji.
Zunajobravnavni senat sodišča je ob reševanju ugovorov obrambe proti obtožnici sklenil, "da se zadeva vrne tožilcu, da vloži zahtevo za preiskavo". "Zahteva je bila vložena 29. decembra lani," so potrdili v skupini tožilcev za pregon organiziranega kriminala. A preden preiskovalni sodnik odloči o tožilski zahtevi, mora najprej zaslišati osumljence.
Potrebna boljša razjasnitev stvari
Jakličev odvetnik Boštjan Penko je pojasnil, da je zunajrazpravni senat sledil opozorilom obrambe, da je za vložitev obtožnice potrebna boljša razjasnitev stvari, kot jo je ponudilo tožilstvo v obtožbi. Za Delo je tudi povedal, da mora tožilstvo po mnenju senata pridobiti več dokazov, kot da se zgolj sklicuje na poročilo urada za preprečevanje pranja denarja, saj standardi vložene obtožbe niso enaki standardom, ki so podlaga za delovanje urada.
