O presežnih delavcih in dobaviteljih ne špekulira

Če je Mercator tako odlično trgovsko podjetje, zakaj se za nakup zanima le Agrokor?

Mislim da zaradi kompleksnosti regije. Veliki trgovci v teh časih svojo pozornost raje usmerjajo na velike in enotne trge, kot so Kitajska, Brazilija in Rusija, kot pa na Balkan, kjer imate devet držav, malo prebivalstva, majhno gostoto prebivalstva, politično nestabilnost, različne makroekonomske razmere. Po mojem mnenju se zato nobena res velika trgovska veriga nikoli doslej še ni odločila, da bi vstopila na trg Balkana.

Zakaj ne gre uprava sama iskat Agrokorju konkurenčnih strateških ponudnikov?

Delnice prodajajo lastniki, uprava v teh postopkih načeloma ne sodeluje. Mercatorja ne prodaja uprava, ampak lastniki, torej banke in drugi, mi sodelujemo samo, ker so nas lastniki za sodelovanje zaprosili.

Zdi se, da zavlačuje te postopke.

Takšna namigovanja velikokrat izvirajo iz nerazumevanja vloge uprave. Naša dolžnost je, da zaščitimo interese družbe in njenih zaposlenih, spoštovati moramo vse zakonske omejitve. Tudi če se lastnikom zelo mudi prodati, mi svojih dolžnosti ne moremo preskakovati.

Za zaščito katerih interesov gre?

To so finančna stabilnost, pravice zaposlenih in delovna mesta, druge stvari so pravno-tehnične narave. To so bistveni interesi vsakega podjetja, ki mu omogočajo normalno delovanje in razvoj.

Ste uradu za varstvo konkurence (UVK) že posredovali podatke, za katere so vas zaprosili v postopku presoje koncentracije z Agrokorjem? Zaprosili ste za podaljšanje roka za kar tri mesece. To je kar dolgo obdobje ...

Podrobnosti ne morem komentirati, je pa včasih treba naročiti še zunanje študije in to roke podaljša. Če je vprašanje, ali je to oblika zavlačevanja, absolutno ne.

Je verjetno, da bi naš UVK imel kakšno pripombo, glede na to, da Agrokor nima trgovin v Sloveniji?

Na to težko odgovorim, nisem strokovnjak za varstvo konkurence. Če bi dosegli povezavo, bi imeli največji tržni delež na petih trgih, ne samo na enem. Vsi UVK na teh trgih bi presojali, ali je takšna povezava sprejemljiva.

Kaj bi se po vašem mnenju zgodilo z Mercatorjem, če bi ga prevzel Agrokor? Kaj bi se zgodilo s slovenskimi pridelovalci?

To težko ocenjujem, ker njihovih načrtov ne poznam. Strategija Mercatorja pa je, da 70 odstotkov naših polic v Sloveniji namenjamo slovenskim izdelkom. Tudi na naših drugih trgih velja, da povsod podpiramo lokalne proizvajalce.

Če so izdelki, ki jih imate na policah, izbrani po ekonomskih merilih, zakaj bi leteli s polic, če se zamenja lastnik? Kdo police polni “politično”, vi ali Mercator?

Osnovna logika trgovine je imeti čim manj dobaviteljev in od njih kupiti čim več. To namreč omogoča izkoriščanje sinergij na nabavi in logistiki. Ko združujete trgovca, ki imata vsak svoje dobavitelje, se del dobaviteljev podvoji. Na koncu novi trgovec ne bo imel dvakrat več dobaviteljev.

Zakaj ne zaupate Ivici Todoriću?

Ne razumem vašega vprašanja.

Pravite, da če bosta zraven EBRD in IFC ter če bodo sodelovali pri upravljanju, v redu, sicer pa ne. Zakaj? Če se podpiše pogodba, bi tudi Agrokor dal zaveze, bančne garancije in tako dalje.

V teh težkih časih smo ocenili, da je prisotnost mednarodnih institucij, ki je bila napovedana, ključna. To so tako resne in velike institucije, da lahko jamčijo, da transakcija, ki je velika za ta del Evrope, če se zgodi, ostane trdna in finančno vzdržna. To je v interesu Mercatorja in njegovih zaposlenih. Poudarjam, nismo si mi izmislili, da morajo biti zraven, ampak so nam prodajalci napovedali, da so zraven, in to smo upoštevali pri oblikovanju stališč. To ni naša želja, ki smo si jo izmislili.

Komu bi vi prodali Mercator, če bi bili njegov lastnik in bi ga bili primorani prodati, kot so očitno banke?

Težko se postavljam v vlogo bank. Moja vloga je, da sem predsednik uprave Mercatorja in skrbim za interese Mercatorja – to je moja edina naloga. Če se nam ne bi bilo treba ukvarjati s podporo tem postopkom, bi bili bolj veseli. V teh težkih časih imamo ogromno drugega dela. Pa še december je tu, ki je za trgovino zelo pomemben. Poskušamo biti konstruktivni, a zakone moramo spoštovati; pa ves čas dobivamo očitke, da se vtikamo na področje, ki se nas ne tiče, in da zavlačujemo.

Koliko zaposlenih bi bilo odveč, če Agrokor kupi Mercator?

Njihovih načrtov ne poznam, zato ne morem odgovoriti.

Agrokor je dal več obljub, da ne bo zmanjšal števila zaposlenih in metal slovenskih dobaviteljev s polic. Kaj bi moral predložiti, da bi mu verjeli?

Ni toliko pomembno, kaj bi moral predložiti, ampak to, na kakšen način bi se takšne zaveze pravnoformalno uveljavile, da bi pozneje zagotovo držale in bi obstajali mehanizmi, da bi se ob kršitvah sankcionirale. To smo predvideli v dveh dogovorih: za zaščito interesov Mercatorja s konzorcijem kupcev in s prodajalci. Žal se je izkazalo, da takega konzorcija, ki bi podpisal tak dogovor, ni in da je v tem trenutku edini kupec Agrokor. Ker želimo biti konstruktivni, smo danes (v sredo, op. a.) predlagali tri nove uresničljive pristope, ki bi po našem mnenju omogočali primerno zaščito interesov Mercatorja.

Kakšna je razlika, če je EBRD ali IFC neposredno lastnik Mercatorja ali če je lastnik Agrokorja, ki je lastnik Mercatorja?

To ni tako pomembno, kot je pomembno, da so resne finančne institucije za pogajalsko mizo danes ter da one sosprejemajo in jamčijo za zaveze za zaščito interesov Mercatorja. Interese je možno zaščititi s tistimi, ki jih imate danes za pogajalsko mizo. Če nekdo samo izrazi interes in ni sprejel še nobene zavezujoče odločitve, da v poslu bo, vam danes verjetno ne more dati nobenih zavez. Vprašanje ni, kdo bi kaj morda jamčil v prihodnosti, če sploh, ampak kdo bo danes sojamčil za zaščito interesov Mercatorja.

Ali pričakujete, da boste, če prodaja bo, ostali na položaju?

S tem se ne ukvarjam.

Vaš predhodnik je pretendent za premierja. Ali imate tudi vi kakšne politične ambicije?

Popolnoma nobenih.

Pred dnevi ste na Seonetu objavili neki dopis, ki se ga da razumeti tudi kot navodila lastnikom, naj vas pač odstavijo, če si tako želijo.

Ves čas se poskuša ustvariti vtis, da so prodajalci talec hudobne uprave z Žigo Debeljakom na čelu. Ampak ni tako, lastniki lahko delnice kadarkoli prodajo brez kakršnegakoli našega soglasja. V postopek smo vključeni samo zato, ker so nas oni za to prosili. Pojasnili smo, da imajo lastniki, če menijo, da na napačen način ščitimo interese Mercatorja ali delamo kaj narobe, mehanizme, da nas odstavijo. Smo v kapitalizmu in delničarji lahko naredijo, kar želijo. Mi menimo, da delamo, kar je zakonito in dobro za družbo. V nobenem primeru pa ni bil naš namen kakršnakoli provokacija.

Ali drži, da je tržni delež Mercatorja v zadnjih desetih letih padel za četrtino?

Absolutno ne.

Za koliko pa je?

Mercator je nekaj odstotkov izgubil, ampak to smo načrtovali, ker trgovine že povsod imamo, novih ne gradimo, konkurenti pa so polnili sive cone. Rast Mercatorja prihaja iz tujine. Letos smo v prvih devetih mesecih prihodke na ravni skupine povečali za več kot šest odstotkov.

Zakaj Mercator še vedno velja za najdražjo trgovsko družbo?

To ostro zavračam, Mercator ima zelo konkurenčno ponudbo.

Ampak ko primerjam cene v trgovini ...

Ta percepcija obstaja, to vemo, ni pa utemeljena. Imamo akcije deset odstotkov popusta na vse izdelke ob torkih in četrtkih, program zvestobe Mercator Pika, ki omogoča do šestodstotni popust, ter številne druge akcije, tako da potrošnikom ponujamo najboljšo vrednost za denar med vsemi trgovci.

Ko je Mercator kupil samopostrežne črpalke podjetja En plus, so se pojavila namigovanja, da rešujete Ultro, ker bi jih sicer morala ta odkupiti. Ali to drži?

Tega nisem slišal, je pa v celotni evropski trgovini model, da imajo na parkiriščih ob trgovskih centrih še bencinske črpalke. Model En plus s črpalkami Maxen zasede malo parkirnih mest in upam, da bomo še letos odprli prvo črpalko. Ta dodatna storitev zaokrožuje turistično ponudbo M holidays, predplačniški mobilni paket M mobil, v bodočnosti pa nameravamo v sistem zvestobe dodati osnovne finančne in zavarovalne storitve.

Torej bom lahko imel avto zavarovan pri Mercatorju?

Da.

Kje pa bo prva črpalka?

(Premolk.) Tega vam pa ne bom povedal (smeh). V igri imamo namreč dve lokaciji in se še nismo odločili.

Koliko jih bo do konca prihodnjega leta?

Načrte imamo ambiciozne, ampak za to so potrebna dovoljenja. Cilj so vsi večji trgovski centri. Seveda načrtujemo tudi akcije, ob nakupih določenih vrednosti pa še ugodnost za nakup goriva.

Ampak z nakupom En plusa ste kupili črpalke na nezanimivih lokacijah.

Ne izključujem možnosti, da bi nekaj najslabše lociranih obstoječih zaprli in opremo prestavili tja, kjer jo potrebujemo. Vsekakor nas zanimajo samopostrežne črpalke na parkiriščih naših trgovskih centrov, kar je priročno za potrošnike.