Kot je dejal direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar, predsedujoči skupini regulatorjev držav članic Unije za jedrsko varnost, naj bi se stresni testi začeli izvajati do 1. junija.
Kaj bodo testi zajemali?
Dodaja, da je pozitivno presenečen nad razvojem dogodkov, da bodo stresni testi na koncu koristni in bodo prinesli dodano vrednost. Testi bodo zajemali pripravljenost na naravne dogodke (potresi, poplave, zelo slabo vreme), na posledice takih dogodkov (izguba elektrike in nezmožnost hlajenja) in tudi na posledice letalskih nesreč ter drugih zunanjih dogodkov s človeškim dejavnikom (kibernetski napadi in terorizem).
Končno poročilo šele spomladi
Do 15. avgusta naj bi operaterji pripravili vmesno poročilo, ki naj bi ga nacionalni regulatorji do 15. septembra dostavili Evropski komisiji. Ta pa bo do 9. decembra pripravila potrebno gradivo. Dokončno poročilo vseh pristojnih bo pripravljeno do pomladi naslednje leto.
Videti, kje so še rezerve
Glavni in najbolj koristni rezultat teh testov bo po Stritarjevih besedah prepoznava, kje so potrebne izboljšave; poleg tega se bo v dogovoru z upravljalci predvidel časovni načrt za izvedbo izboljšav.
Nacionalni regulatorji imajo sicer v izjemnih okoliščinah praviloma pravico zahtevati zaprtje nuklearke, a po stresnih testih nihče zunaj države ne bo imel pravice naročiti zaprtja. Stritar meni, da ne bo nobene nuklearke, ki jo bo treba takoj zapreti.
Če ne bo nobena država do naslednjega tedna vložila ugovora, bo dogovor sprejet po izteku tihe procedure, sicer pa bodo potrebne dopolnitve in nadaljnje usklajevanje.
