V luči uvodnih besed o digitalizaciji, zelenem prehodu in predvidenih velikih sprememb k trajnostni gospodarski rasti, je danes v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije potekala spletna predstavitev predlogov za reorganizacijo in debirokratizacijo procesov MOP, na katerem so sodelovali minister za okolje Andrej Vizjak, Iztok Slatinšek iz Direktorata za okolje na MOP, Joško Knez iz ARSO ter drugi udeleženci posveta.
Sogovorniki so se strinjali, da je kot predpogoj za novosti in prilagoditev novim razmeram potrebna optimizacija postopkov priprave dokumentov in soglasij. Podjetja poročajo o dolgotrajnosti postopkov pridobivanja dovoljenj, kar po besedah sodelujočih negativno vpliva na investicije in BDP ter vlogo tujih investitorjev, saj umeščanje v prostor zahteva sleherni razvojni projekt.
Vizjak je izpostavil, da bodo po novem postopki potekali racionalno, hitro in učinkovito in ne na račun vsebine in manjšanja standardov varovanja okolja. Novosti so predvidene na zakonodajnem in organizacijskem nivoju.
Redefinirana bo pravica javnosti do sodelovanja
Spremembe se obetajo pri Zakonu o graditvi objektov in Zakonu o varstvu narave (ZVO-2). Novosti pri slednjem bodo predvidoma sprejete jeseni. Na novo bo celovito urejeno ravnanje z odpadki. Implementirana bo evropska zahteva po razširjeni odgovornosti proizvajalca pri ravnanju z embalažo, saj bo ta finančno in organizacijsko odgovoren za ta izdelek odgovoren čez cel kompletni cikel. To se bo pri potrošnikih poznalo pri manjših cenah položnic za komunalni servis.
Novela zajema tudi pravico javnosti za sodelovanje in pravno varstvo te pravice, ki je zagotovljena v Aarhuški konvenciji. ''Pravico ohranjamo, a ne na način, ki bi omogočal zavlačevanje. Želimo si učinkovitega sodelovanja,'' je ob tem povedal Vizjak in dodal, da bo s tem omogočeno preglednejše odločanje ministrstva in posledično dosežena večja pravna varnost vseh udeleženih v postopkih, ki bodo bolj predvidljivi.
Predviden je prenos delovnih nalog
Izdaja okoljskih soglasij in dovoljenj se bo prenasla iz ARSO na MOP. Kot primer je bil naveden postopek izdaje integralnega dovoljenja. Po novem bo zdaj o njem odločal en organ na prostorskem direktoratu, namesto sedanjih treh znotraj MOP. Ob tem je predvideno je tudi poenotenje kadrov in jasnejša metodologija odločanja, saj se bodo tudi uskladili okoljski standardi v zakonodaji in odločevalskih institucijah.
Pomembna novost se nanaša na možnosti pritožbe na izdana soglasja. Pritožbene stopnje na ministrstvu ne bo več, tožba na izdan dokument bo možna na upravnem sodišču. Pravno varstvo bo torej skrčeno zgolj na tožbo pred upravnim sodiščem. ''V večini primerov institut druge stopnje ni bil najbolj učinkovit,'' je pojasnil Vizjak v zvezi s to spremembo in zavrnil pomisleke, da se bo opazno povečalo število zadev na upravnih sodiščih.
ARSO bo postal okoljska agencija po vzoru drugih evropskih držav. Sogovorniki so ugotovili, da je Slovenija pri tem svojevrstna, saj za razliko od ostalih evropskih agencij izvaja tudi okoljske upravne postopke. S spremembami bodo zaposleni razbremenjeni, postopki pa profesionalizirani, saj so do zdaj nekateri tako zbirali podatke kot odločali o zadevah.
Iztok Slatinšek je v zvezi z organizacijo dela pojasnil, da je predvideno zbližanje zakonodajnega in upravnega delovanja znotraj organov po vzoru drugih resorjev na preostalih ministrstvih. Obeta se združevanje strokovnega kadra na agenciji za okolje in MOP za enake vsebinske tematike, z namenom hitrejše odzivnosti in boljšega odločanja.
Predvidene spremembe se bodo izvršile do 1.7. Od takrat bo vložišče vlog MOP.
