"V glavnem pregledujemo izračune iz modelov in jih razlagamo. Včasih smo izračune dobili enkrat dnevno, sedaj se lahko osvežijo tudi po štirikrat na dan. To pregledujemo in poskušamo prilagajati tekstovni in slikovni napovedi. Na nivoju celotne Slovenije so napovedi bolj splošne, lokalno pa se usmerimo tudi na posebnosti – sneženje, burja in podobno."
To nam je ob svetovnem dnevu meteorologije o delovnem dnevu meteorologa povedal Andrej Pečenko.
"Upam, da ne delujemo kot neki zvezdniki. Opravljamo pač svoje delo, če bi bili zvezdniki, bi se obnašali drugače," je na naše vprašanje, če meteorologija postaja zvezdniški poklic, povedal Pečenko. "Nimam se za zvezdnika. Včasih me ustavijo na cesti ali vabijo na predavanja, za zvezdnika pa se nimam."
Andrej Pečenko, meteorologMeteorologija bo zaradi podnebnih sprememb bolj in bolj pomemben poklic. Kaže, da se bodo v večji meri pojavljale vremenske ujme. Te bodo morali meteorologi spremljati in nanje opozoriti, da se ljudje na to pripravijo, sicer bo škoda vse večja.
Napovedi za vse daljše obdobje
Kako pa se meteorologija spreminja? "Modeli so vse bolj natančni, s tem pa so tudi napovedi vedno boljše in zanesljivejše. Sedaj lahko s 85- do 90-odstotno zanesljivostjo napovemo vreme za prihodnje tri dni, dosti natančne pa so tudi napovedi za 6–7 dni," nam pojasni Pečenko.
"Boljše so tudi napovedi za posebne pojave, kot je sneženje, bolje pa lahko tudi napovedujemo nevihte, ki se sicer pojavljajo precej kaotično," še pravi Pečenko. "Včasih je bilo težje oceniti večje nesreče ali ujme, ker je bilo težko napovedati količine dežja ali snega. Za napovedi imamo na voljo tudi meteoalarm," dodaja.
Napoved vse večji dejavnik
Zdi se, da napovedi vremena igrajo večjo vlogo kot včasih. "Včasih ljudje niso toliko spremljali napovedi in prostega časa niso načrtovali na podlagi vremena. Danes nas ljudje pogosto kličejo tudi z vprašanji, kakšno je vreme v tujini. Ko se nekam odpravljajo, bi radi vedeli kaj pričakovati, kako se obleči in podobno," pravi Pečenko.
Ključna je izmenjava podatkov med državami. "V meteorologiji se podatki izmenjujejo, ni pomembno, kdo je podatke pridobil. Podatki, na podlagi katerih izdelujemo napovedi, prihajajo s celega sveta," pravi Pečenko.
In če teh podatkov ne bi bilo? "Brez menjave bi bili verjetno kar precej bosi. Lahko bi na primer podali napovedi za isti dan ali pa zvečer za naslednji dan, dolgoročnih napovedi pa ne bi mogli pripravljati. No, pred nekaj leti bi bile tovrstne napovedi čisto dovolj."
Globalne napovedi s spleta "avtomatske"
Zanimalo nas je tudi, kako delujejo globalne spletne strani, ki ponujajo podatke o vremenu tudi za posamezne kraje v Sloveniji. Kje dobijo podatke? "Ti servisi imajo lastne podatke, v primeru da jih dobivajo od meteoroloških služb, pa imajo tudi naše podatke," pravi Pečenko. Dodaja, da večinoma temeljijo na modelskih izračunih. "Gre za bolj ali manj avtomatsko produkcijo, tako da ne gre za presoje prognostikov, ki bi ocenjevali dodatne posebnosti in tako upoštevali lokalne posebnosti," pravi Pečenko. Dodaja, da je zasebnih opazovalnih postaj kar precej tudi v Sloveniji.
