Bivanje. “Ker sem v študentskem domu že več let, opažam, da je v domovih vse več tujcev; to pomeni, da je sob za domače študente vse manj. Ko sem bila sama na študentski izmenjavi v tujini, nisem imela pravice do poceni postelje v študentskem domu, pri nas pa je vse več tujcev v domovih za zelo nizko ceno, medtem ko slovenski študenti živijo v najemniških stanovanjih po visokih cenah. To se mi ne zdi najbolj pošteno,” nam je pisala študentka J. G.
Pogoj je štipendija
Pri nas sicer študira vedno več tujcev, potrjujejo tako na primorski kot na mariborski univerzi, toda mest v domovih, kot trdijo na ministrstvu za visoko šolstvo, zanje ni vse več in tudi vsi tujci, ki pri nas redno študirajo, niso upravičeni do nastanitve v študentskem domu.
V domu namreč lahko bivajo le tujci, ki so štipendisti Republike Slovenije, in tujci, ki so vključeni v program Erasmus. Štipendistom je namenjenih 250 mest, a po navedbah ministrstva je dejansko zasedenih le od 150 do 180 postelj. Za Erasmusove študente pa študentski domovi po pravilniku lahko namenijo do deset odstotkov svojih zmogljivosti, vendar kvote praviloma nikoli ne izkoristijo v celoti; Univerza v Mariboru je denimo za letošnje študijsko leto razpisala sto ležišč od 2.648, v Ljubljani običajno biva okrog 600 tujcev, na voljo pa je 7.510 postelj, medtem ko so imeli lani na Primorskem za tujce namenjene le štiri postelje.
Mesta, ki ostanejo prosta, lahko po navedbah visokošolskega ministrstva zasedejo naši študenti.
