Podpisniki od vlade zahtevajo še, da se pri podobnih odločitvah upoštevajo mnenja občin in občanov ter da se take odločitve ne sprejemajo brez njihovih soglasij. V peticiji poudarjajo, da vlada ni ponudila zadostnih informacij o tem, kako bo azilni dom urejen, koliko ljudi bo nastanjenih v domu in kako bo vplival na demografijo lokalnih skupnosti. Pomanjkanje informacij povzroča še dodatno zaskrbljenost med prebivalci, ki niso prepričani, kako bo nova situacija vplivala na njihovo vsakdanje življenje.
Začasna rešitev, aktivirana le v skrajnem primeru
Odločitev o tem, da bosta za potrebe prosilcev za mednarodno zaščito organizirala dve izpostavi azilnega doma, in sicer na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi, so na vladi sprejeli konec februarja. Zadnji dve leti je vlada skušala najti rešitev v soglasju z lokalno skupnostjo, vendar neuspešno. Zaradi opozoril glede razmer v azilnih domovih in naraščanja števila migrantov so bili na koncu prisiljeni v odločitev, da začasne azilne domove postavijo na zemljiščih, ki so v državni lasti, kjer tudi potega migracijska pot.
Za namen azilnega doma bodo ob meji postavili kontejnerje, delovanje azilnega doma pa vzpostavili le v primeru, če bi se število migrantov bistveno zvišalo in bodo zapolnjene vse zdaj razpoložljive azilne kapacitete. Direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj ob tem poudarja, da ne bo šlo za integracijo migrantov v okolje, ampak le za oskrbo.
Po razširitvi azilnega doma na Viču je zdaj tam prostora za 710 tujcev, na Kotnikovi za 90 in v Logatcu za 400 tujcev. Glede na nečloveške razmere, ki so vladale v azilnih domovih lansko pletje, ko se je število migrantov povečalo, na vladi ocenjujejo, da bi potrebovali dodatne kapacitete za okoli 200 ljudi.
V takoimenovanih "migrantskih konicah" bi bili izpostavi na Obrežju in v Središču ob Dravi namenjeni vlagateljem namere za mednarodno zaščito, torej osebam, ki še niso podale prošnje za mednarodno zaščito. Vlagatelji namere v Sloveniji v veliki večini ne ostanejo več kot dva dni. Tisti, ki prošnjo vložijo, v Sloveniji v povprečju ostanejo nekaj dlje, a večina jih državo zapusti v petih dneh. Tudi za prosilce za azil bodo nameščali v Brežicah in v Središču ob Dravi, če se bodo druge kapacitete zapolnile.
Vlagatelji namere v Sloveniji v veliki večini ne ostanejo več kot dva dni. Tisti, ki prošnjo vložijo, v Sloveniji v povprečju ostanejo nekaj dlje, a večina jih državo zapusti v petih dneh.
SDS zahteval sklic izredne seje
Odločitev vlade je naletela na burne odzive v lokalnih okoljih, nasprotuje ji tudi opozicija. SDS je zahteval sklic nujne seje odbora DZ za notranje zadeve s predlogom, da vlada svoj sklep nemudoma odpravi. Seja poteka danes. V SDS menijo, da vladni sklep predstavlja visoko varnostno tveganje za lokalne prebivalce. Kot sporno vidijo dejstvo, da je bil sklep sprejet brez soglasja in vednosti lokalne skupnosti.
Viri blizu vlade medtem poudarjajo, da je sklep vlade v veljavi in da bo izveden kljub protestom.
LJUBITELJEM TERORISTOV ILEGALNI MIGRATI BREZ IDETITETE AL LAŽNE IDETITETE SI JE NAJ NASTANIJO PRI SEBI DOMA IN NAJ JIH VZDRŽUJE NA SVOJE STROŠKE IN ODGOVARJA ZA NJEHOVE PREKRŠKE
nastanijo jih naj v novi sodni stavbi,tam je dovolj prostora pa še bližje golobu je
Predlagam zavezujoči referendum o tem vprašanju. In da bo več razmišljanja predlagam, da se malo povprašamo katere države niso varne. Ko potujem po svetu ni problemov v Maroku, pa malo poglejmo ostale eksotične destinacije. Nihče na MZZ ne reče to… ...prikaži več so nevarna območja. Torej govorimo o ekonomskih migrantih. Zakaj odpiramo predstavništvo na Filipinih za delavce če bi lahko te migrante dali delat? Ampak tudi na tečaje slovenščine. Ne tako kot v Kratofilu, ko mi prinese pico, se bedasto smeje in????