"Naredili bomo vse, da bo čim manj obremenjujoče za okolje"

Koliko ste spali v zadnjih dneh?
Zakaj? Delujem utrujeno? (smeh) Poskušam seveda čim bolj spočit priti v službo, saj se velik naval migrantov dogaja na območju policijske postaje, ki jo vodim in policija vodi večino stvari. Močno pa upam, da takšna situacija ne bo trajala mesece, da se bo zadeva zaključila v doglednem času.

(Pogovor zmoti policist, ki komandira opozori, da čakata direktorja Brebusa in Slovenskih železnic. Op. p. )

Na obisk prihaja predsednik Pahor, pravite, da imava na voljo pol ure. Kaj za vas pomeni predsednikov obisk? Dodatno obremenitev?
V danem trenutku je res dodatna obremenitev, je pa po drugi strani res tudi to, da predsednikov obisk da okoliščinam posebno težo. Vem, da bodo tudi policisti to na ta način sprejeli, torej da je njihovo delo opazil tudi slovenski državni vrh.

Naš portal se je na obisk najavil že včeraj, a ste imeli ves dan usklajevalne sestanke. Za kaj je šlo?
Policija in tudi država sta se znašli v situaciji, na katero se je bilo težko pripravljati. Za določene varnostne pojave imamo razdelane podrobne načrte, tudi za ta konkreten primer prihoda migrantov smo nekaj pripravili, vendar takšne razsežnosti smo težko predvideli. V danih okoliščinah precej improviziramo, zato se mora policija, civilna zaščita, prostovoljci, vojaki ves čas usklajevati. Ko naletimo na težavo, se sestanemo in poskušamo najti rešitev. Problemov je ogromno, mi pa smo tu, da najdemo rešitve in da gremo naprej. Predvsem z vodilom, da migranti čim manj obremenjujejo lokalno prebivalstvo.

Vaša policijska postaja je te dni precej oziroma kar najbolj na udaru.
Ja, v sedmih dneh je na območju občine mejo prestopilo skoraj 30 tisoč migrantov, občina pa ima 25, 26 tisoč prebivalcev. Če boste vprašali ljudi, razen tiste, ki živijo na območju Krajevne skupnosti Dobova in enega dela Krajevne skupnosti Brežice, sem prepričan, da vam bodo odgovorili, da sploh nimajo občutka, da takšna masa ljudi prehaja skozi naše območje, kar je zagotovo eden največjih naših dosežkov v tem času.

Za dosežek si štejemo tudi to, da tako v prvem kot drugem valu migrantov skoraj ni poškodovanih. Glede na število migrantov je situacija res zgledno obvladljiva.

Anže Petkovšek

Kako poteka vaš delovni dan v teh izrednih razmerah?
Dosegljiv sem ves čas, ne glede na uro. Sem pa večino časa v enoti in na terenu, kjer se skušamo čim hitreje odzivati na vse varnostne pojave. Vsak trenutek se zgodi nekaj novega. Ta trenutek (pogovor je potekal v soboto popoldne op. p.), imamo na policijski postaji, na kateri je bilo planiran sprejem 400 ljudi, 4.300 ljudi. 1.300 jih gre ta trenutek peš proti Brežicam, 1.400 jih je ob naselju Rigonce, ti bodo čez dve uri krenili proti Brežicam, 2.000 jih je v Dobovi. Zadeve so za nekoga, ki tega ne vidi na lastne oči, najbrž nepredstavljive.

Ste vi kot komandir, vodja policijske postaje, tudi na terenu z migranti?
Seveda. Ko pride do težav grem na prizorišče in se vključim v reševanje, saj se iz pisarne sigurno ne da reševati stvari. Pri tem bi izpostavil odziv policije, policistov, ki je nad pričakovanji. Tako pri policistih, ki jih vodim, tako pri tistih, ki prihajajo iz vse Slovenije, vidim, da so izredno pozitivni do migrantov. Lepo jih je gledati. Upam, da jim ne bo – v kolikor bo to trajalo predolgo – takorekoč sapa pošla.

To je državni sekretar Šefic izpostavil že na začetku tedna. Namreč, da so razmere obvladljive, a da policisti ne vedo, koliko časa bodo še zdržali.
Res je. Policisti delajo v turnusih, spoštuje se jim osnovna delovnopravna zakonodaja. Je pa res, da se jim skoraj dnevno službe podaljšujejo. V kolikor se bomo, kar ne dvomim, da se bomo, primerno organizirali, lahko situacijo obvladujemo še kar nekaj časa, ne vem pa, če je to rešitev. Zagotovo bo potrebno najti neko politično rešitev, da se ta tok migrantov primerno zajezi.

Šefic je na začetku tedna omenjal tudi vpoklic upokojenih policistov. Se je že pokazala potreba po njihovi pomoči?
Ne. Za zdaj smo poklicali le pomožne policiste, policijsko rezervo, ki nam pride zelo prav. Saj pravim, odvisno je, kako dolgo bodo te razmere še trajale. Če se bo država tako odločila, bomo z veseljem sprejeli tudi pomoč upokojenih policistov.

Barbara Barbič

Omenili ste že res zgleden odnos policistov do migrantov. Kljub temu pa očitno pride do situacij, ko brez solzilca plinskega razpršilca ne gre, kajne?
Ja. Vendar policisti so, potem ko so se razmere pomirile, taistim migrantom spirali oči. To ni neka nova situacija. Plinski razpršilec je eno najmilejših prisilnih sredstev, ki jo policisti uporabijo za vzpostavitev javnega reda in miru.

Vaši policisti pred vrati so mi povedali, da so sami delili svoje obroke z migranti. Naš novinar na terenu je videl, da je policist dal migranu tablico lekadolov.
Ja, bi verjel. Tudi policisti so ljudje z velikim srcem in vsekakor čutijo usmiljenje do teh ljudi, predvsem otrok. Spomnim se enega večera, precej hladno je bilo, tu je bilo gotovo 40 otrok, mlajših od dveh let in pol. Vsekakor vzbujajo sočutje. Vendar, če ste že omenili hrano, rekel bi, da Rdeči križ zagotavlja, da imajo migranti dovolj hrane, dovolj vode, dovolj vsega, kar potrebujejo.

Pri navalih se menda pogosto zgodi, da pride do ločitev družinskih članov. Kako to rešujete? Do tega prihaja skoraj vsakodnevno. S službenimi avtomobili združujemo družine, v ta namen imamo formirano ekipo, ki se ukvarja samo s temi nalogami. Tudi ko jih vodimo do avtobusov, skrbimo, da so sorodniki in družine skupaj. Tudi zaradi tega razloga traja vkrcavanje na avtobuse nekoliko dlje, kot bi sicer.

Očitno ste dobro odreagirali tudi v primeru požiga sprejemnega centra v neposredni bližini vaše policijske postaje … Je šlo za nameren požig ali za nesrečo ob tem, ko so kurili ognje, da bi se pogreli?
Obravnavali smo kaznivo dejanje, opravili smo ogled. Natančnih izsledkov preiskave še ne poznam, vem pa, da je sprva zagorel en šotor, ki ga je poklicna gasilska enota iz Brežic začela gasiti z vodnim topom. V dobrih desetih minutah je gorelo vseh 27 šotorov, ki so bili postavljeni.

M. K.

Je bila policijska postaja v realni nevarnosti, da jo zajamejo zublji?
Ja, mislim, da ja, saj je gorelo skoraj čisto blizu postaje, gorela so tudi drevesa ob postaji. Gasilsko stražo ob centru imamo ves čas, na vseh lokacijah, kjer imamo sprejemne centre, tako da smo s tem zagotovo preprečili najhujše.

Je med posameznimi migranti večkrat čutiti nemire ali celo nestrpnost? V četrtek je prišlo do incidenta, v katerem je bil uporabljen celo nož …
Ja, dva migranta sta se sprla, res je bil uporabljen tudi nož. Podali smo kazensko ovadbo za poskus uboja, predali smo ga na tožilstvo.

Iz Hrvaške prihajajo begunci v skupinah, ki štejejo od tisoč do 2.400 ljudi. V enem primeru, ko smo dve skupini združili, je prihajalo do težav, med njimi je prišlo do spora. Na operativni ravni izvajamo naloge na ta način, da vsako skupino držimo za sebe in do sporov več ne prihaja. Pazimo, da več ne združujemo posameznih skupin.

Je šlo v konretnem primeru za spor med takorekoč begunci in Sirije in ekonomskimi migranti iz drugih držav območja?
Ne bi mogel konkretno potrditi, vendar po izjavah prevajalca sodeč, je šlo na eni strani za Sirce in na drugi strani za Afganistance.

Kaj pa domačini? Sami ste rekli, da se trudite, da ne bi prišlo do občutka, da so ogroženi. Se na vas obračajo vaši sosedje, someščani, vas sprašujejo o situaciji? V Dobovi je sprejemni center praktično sredi kraja, Rigonce so sploh na udaru.
Kar se tiče sosedov, ta teden, ko se nam dogaja aktualni naval beguncev, jih niti videl nisem. Je pa, še enkrat poudarjam, naš osnovni, tudi moj osebni cilj, da ne glede na število migrantov, ki bodo vstopili v državo, na lokalni ravni naredimo vse, da smo čim manj obremenjujoči za ostalo okolje. Čim bolj, kolikor se da.

Nedvomno je najbolj na udaru naselje Rigonce. V prvih dneh drugega navala ni šlo drugače, skupine smo vodili skozi naselje. Zavedamo se, da je v tem naselju trenutno zelo neprijetno živeti, zato smo se tekom tedna dogovorili, ministrstvo je tudi zagotovilo sredstva, da smo naredili pot okrog vasi, da skozi vas zdaj ne bomo več vodili skupin.

Anže Petkovšek

Kaj pa Dobova?
Ja, tam je sprejemni center v nekdanji tovarni Beti, ki je na obrobju Dobove, v neposredni bližini železniške postaje. Menim, da bi težko našli lokacijo, ki bi bila bolj primerna in ki bi manj obremenila okolje.

Podjetniki v Dobovi so v četrtek izpostavili, da jim je promet padel za 80 odstotkov, češ, da se ljudje bojijo k njim, da imajo občutek, kot da pri njih res veljajo izredne razmere …
Verjamem, da to drži. Vendar ne na račun dejanskih razmer, pač pa na račun poročanja posameznih medijev, ki stanje res prikazuje v smislu, da so izredne razmere. Kar ne drži.

Kaj pa sodelovanje s Hrvaško? Oziroma bolje rečeno nesodelovanje hrvaških organov?
Vedel sem, da me boste to vprašali. S hrvaškimi varnostnimi organi smo odlično sodelovali do trenutka, ko je prvi migrant v prvem valu prečkal slovensko mejo. Takrat je bila komunikacija na naši ravni prekinjena. Ko je prvi val migrantov prešel, se je komunikacija zopet vzpostavila, dogovorili smo se, kako bomo delali naprej. Ko so prišli prvi migranti v drugem valu, se je situacija zopet prekinila. Je ni bilo.

V petek smo sicer imeli usklajevalne sestanke, na katerih so navajali dejstva, ki jih težko sprejemamo. Namreč da pride vlak z 2.400 migranti neopažen z enega konca države na drugega. Ali pa da se 30 avtobusov, polnih migrantov, neopaženo pripelje do meje in od tam naravnost med naše vasi.

So petkovi sestanki vendarle nakazali napredek?
Ja, mislim, da je situacija malo boljša, zdaj vsaj povedo, kolikšna številka prihaja, da se lahko pripravimo.

Kako pa je s hrano policistov? V prvem valu beguncev je bilo precej nezadovoljstva, na pomoč so priskočili celo lokalni ponudniki, da policisti niso bili lačni.
V prvem valu je bilo res nekaj težav. Če se prav spomnim, se je situacija začela v petek in res je nekaj časa trajalo, da smo se uskladili. Lokalni ponudniki so res pomagali, njihov odziv je bil izjemen. Zdaj je za hrano poskrbljeno, sklenjeno imamo pogodbo s podjetjem, ki dnevno zagotavlja en topel in dva hladna obroka za slehernega policista.

Kaj pa morala? Že prej ste omenili, saj so le ljudje, dotaknejo se jih žalostne zgodbe posameznikov.
S sobotnim dnem smo na naši policijski postaji vzpostavili pisarno za psihosocialno pomoč policistom, tako da je za ta del poskrbljeno. Še enkrat pa bi poudaril, da so naši policisti izjemno človekoljubni. Od vstopne točke na prehodu Rigonce do brežiškega centra je 11 kilometrov; nekateri policisti tudi dvakrat, trikrat dnevno vodijo skupine beguncev po tej trasi. Pridejo na postajo, se okrepčajo in že gredo nazaj.

Tisti, ki so v sprejemnem centru, zagotavljajo varnost prostovoljcem, humanitarcem, vsem migrantom. Policisti večino delovnega dne opravijo na nogah v polni opremi.

Matej Košir

Kako pa poteka vaše sodelovanje s civilo zaščito, prostovoljci, humanitarci? Na spletu je v sredo popoldne zaokrožil zapis pripadnika civilne zaščite, ki ni bil ravno prizanesljiv do prostovoljcev. Ti sicer niso zanikali, da včasih prihaja do zmede, a poudarili, da bi bil najbrž čudež, če bi pri takšnem navalu vse teklo brezhibno.
Ja, tudi sam ocenjujem, da je naše sodelovanje odlično. Če govorim o policiji; naše izvajanje nalog brez sodelovanja Nujne medicinske pomoči, Rdečega križa, Civilne zaščite RS, Adre Slovenija, definitivno ne bi bilo možno. Oni nam nudijo vsi podporo, da lahko nemoteno opravljamo svoje delo.

Za vse ostale nevladne organizacije, ki bi želele sodelovati, pa smo se s civilno zaščito dogovorili, da bo jih bodo beležili preko Slovenske filantropije. Vsak prostovoljec, ki je pripravljen pomagati, bo gotovo to spoštoval, tudi mi spoštujemo njihovo željo pomagati. Osebno menim, da bi morda stvari lažje potekale, če bi humanitarci zbirali sredstva, ki bi jih potem delili Rdeči križ, ki ima za to usposobljene ljudi. Vendar, če me vprašate o prostovoljcih, veseli smo, da jih imamo. Upam, da bodo tu tudi čez tri, šest mesecev, oziroma kolikor dolgo bo situacija trajala.

Seznami civilne zaščite. Zakaj? Da ne bi prišlo do kakšnih incidentov z aktivisti, do katerih je prihajalo ob prvem valu beguncev?
Predvsem bi želeli sodelovanje prostovoljcev podati v neke okvirje, ki bi zagotavljali le pozitivne rezultate. Pri dogodku, ki ga omenjate, me sicer ni bilo poleg, vendar po pogovoru s policisti, ki so bili tam, seveda lahko rečem, da takšni ekscesi sigurno ne dajejo nekega zadovoljstva človeku. Policisti se trudimo zagotavljati varnost tako domačinom kot migrantom, aktivisti, slovenski in hrvaški državljani pa so bili tam očitno z drugimi nameni.  

Anže Petkovšek

Vidim, po prstanu sodeč, da ste poročeni. Imate otroke?
Imam.

Kako na vas kot očeta vpliva vsa ta izredna situacija? Žalostne zgodbe, katerih del so tudi otroci?
Sam skušam, in k temu vzpodbujam tudi druge policiste, gledati na vse stvari čim bolj profesionalno. Da čim manj vključujejo čustva, da lahko čim bolj neobremenjeno opravijo naloge, zaradi katerih smo tu. 

Kaj pa vaši doma?
Mlajši sin, star je devet let, ko vidi begunce, ko vidi, kaj se jim dogaja, pogostokrat joče. Malo se jih boji, kar je videl po televiziji, ga je prestrašilo, Mislim, da ni edini. Kar pa se žene tiče, ona se je v dvajsetih let moje službe že nekako privadila. (smeh)

barbara.barbic@zurnal24.si