Knjiga Cavazza, biografski roman Vesne Milek, je bila v javnosti večkrat predstavljena kot velika prodajna uspešnica – še več, prvih tisoč izvodov naj bi pošlo že v enem dnevu. Sodeč po podatkih v Cobissu je bil to tudi edini natis. In tudi ko primemo v roke pred nekaj tedni kupljeno knjigo, sta v njej še vedno navedena letnica natisa 2011 in število izvodov 1.000.
Gre za dotis
Ko smo direktorja Študentske založbe Tomaža Gerdino vprašali, kako je mogoče, da je v Cobissu zaveden le en natis takšne uspešnice, je dejal, da “ni šlo za ponatise, temveč za dotise, za katere veljajo drugačna pravila”.
Kakšna so ta pravila, smo preverili v Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk). Definiciji za eno in drugo določa zakon. “Ponatis je naknadni nespremenjeni izid ali natis publikacije, ki je že bila distribuirana, a je praviloma pošla, s spremenjeno navedbo leta izida ali natisa ali izdelave,” nam je povedala Irena Sešek, predstojnica enote za pridobivanje in obdelavo knjižničnega gradiva. Dotis pa naj bi bil naknadni nespremenjeni natis publikacije, s katerim se poveča v prvem natisu navedena naklada. “V praksi se oba termina pri založnikih žal ne uporabljata vedno dosledno,” je dodala Seškova. Razlike med njima obstajajo, saj za dotis ni treba poslati obveznih izvodov.
Vir iz založništva se ob tem sprašuje, zakaj si nekatere založbe prizadevajo, da vsak ponatis prijavljajo in Nuku pošiljajo obvezne izvode ter avtorjem dopuščajo, da imajo nadzor nad vsemi natisi, drugi pa se temu izogibajo. “Včasih me presenečajo tudi avtorji, ki se sicer vedno radi pridušajo, kake barabe da so založniki,” še dodaja vir.
Vojnović z enim natisom
Podobno kot pri Cavazzi je po podatkih Cobissa izšel le en natis (s 500 izvodi) romana Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića. Podobno je s knjigo Čefurji raus!, ki naj bi bila prodana v okoli 16 tisoč izvodih.
