“Terme pospešeno končujemo, prve goste pa bomo sprejeli aprila. Našo termalno ponudbo in tudi ponudbo soli bomo čez nekaj dni že predstavili na sejmu Luxury and Pleasure v Rusiji,” napoveduje Klavdij Godnič, direktor Solin.
Štirinajst različno velikih lesenih hišic, ploščad za sončenje, knajpanje in prhanje, terapevtski bazeni, prostori za masaže in druge zdraviliške dejavnosti že dobivajo svojo končno podobo, do njih pa bo dostop mogoč predvsem z barko. Sredstva za milijonsko naložbo je prek posojila zagotovil Telekom, matična družba Solin.
Tudi na japonskem dvoru
„Če bi vsak Slovenec kupil po en kilogram naše soli, bi bili stroški proizvodnje pokriti. Prodaja na tuje predvsem na račun mreže gurmanov nam za zdaj raste hitreje, kot doma. Prisotni smo v EU in ZDA, letos smo dobili naročilo celo od japonskega kraljevega dvora,“ pove direktor Solin. Rekordnih, več kot pet tisoč ton soli, so letos poželi na Sečoveljskih solinah. Med solinarji smo srečali tudi 52-letnega Osmana Dediča iz Parecaga, ki se je po 32 letih dela v pisarni SCT pred dvema letoma odločil, da se bo preizkusil kot solinar. Pravi, da delo ni težko, ne glede na to, da je fizično in da delajo na soncu. Sol je treba ročno obrniti trikrat, nato nagrabiti na kupe, z lopato zmetati na voziček.
Solinarji imajo s.p.-je, prek katerih za 12 evrov na leto najamejo solno polje, družba Soline pa nato od njih žetev odkupi.
Podjetje Soline v povprečju proda 500 ton jedilne soli na leto, kar je malo. Slovenski kupci ne poznajo dobro njihove blagovne znamke in ljudem je vseeno, kakšno sol uživajo, marsikdo se ne zaveda, da pod znano, nekdaj domačo blagovno znamko, dejansko kupuje tunizijsko sol. Podjetje Soline ima v Sloveniji sicer šest specializiranih trgovin in v eni proda več soli kot v supermarketih treh največjih trgovcev. Poleg soli prodajajo tudi izdelke s soljo, povezane z nego telesa in tudi čokolado s soljo.
