Ko kupujete na spletu, vložite davčno napoved ali uporabljate družbene medije, ste lahko glede tega, kaj se dogaja z osebnimi podatki, ki jih boste ob tem navedli, bolj brezskrbni kot kdaj koli prej. GDPR vam namreč zagotavlja ključne pravice, s katerimi lahko nadzirate, kako organizacije uporabljajo vaše osebne podatke, in poskrbi tudi za to, da izvajajo nove postopke za varstvo vaših podatkov, sporoča Evropska komisija.
Nova pravila veljajo v celotni EU, ne glede na to, kje se podatki obdelujejo in kje je sedež organizacije. Veljajo celo za podjetja zunaj EU, ki poslujejo s prebivalci v EU. Enake pravice in varstvo so vam torej zagotovljeni, ne glede na to, ali nakupujete doma ali v tujini.
Čeprav GDPR določa posebne pravice za posameznike, jih lahko uveljavljate po lastni presoji. Če menite, da so bile vaše pravice do varstva podatkov kršene, se lahko obrnete na organizacijo, ki hrani vaše podatke. Na vašo zahtevo se morajo odzvati brez nepotrebnega odlašanja in brezplačno. Imate tudi pravico, da vložite pritožbo pri organu za varstvo podatkov (informacijskem pooblaščencu) v svoji državi ali se obrnete na sodišče.
GDPR nadomešča evropsko direktivo o varstvu podatkov iz leta 1995, ki je bila sprejeta veliko prej, preden sta splet in računalništvo v oblaku omogočila nove načine obdelave osebnih podatkov. Ker so se načini posredovanja in uporabe osebnih podatkov od takrat bistveno spremenili, je bilo treba posodobiti tudi pravila o varstvu podatkov, ki veljajo v EU.
Vsak dan več kot 250 milijonov Evropejcev uporablja splet za stike z bližnjimi ali nakupovanje, pri tem pa delijo veliko osebnih podatkov, vključno z imeni, domačim naslovom, številkami osebnih izkaznic in informacijami o zdravju. To odpira vrata številnim mogočim tveganjem, kot so nepooblaščena razkritja, kraja identitete ali spletna zloraba.
Na podlagi raziskave, ki je bila izvedena v 28 državah članicah Evropske unije in v kateri so anketirali 27 980 posameznikov, je bilo ugotovljeno, da kar sedem od desetih Slovencev misli, da nima nadzora nad svojimi osebnimi podatki, šest od desetih anketirancev ne zaupa spletnim podjetjem, 56 odstotkov anketiranih prebivalcev Slovenije pa meni, da nima popolnega nadzora nad svojimi osebnimi podatki na spletu.
Poleg tega so v Sloveniji kar štirje anketiranci od desetih v skrbeh zaradi mobilnih aplikacij, ki zbirajo podatke brez njihovega soglasja, kar šest od desetih Slovencev pa skrbi morebitna uporaba informacij, ki jih družbe pridobijo na ta način.
dezurni@zurnal24.si
