Banke so bile v sanacijo Primorja pripravljene vložiti 55 milijonov evrov, od tega polovico Nova Ljubljanska banka (NLB). Banke so zahtevale tudi udeležbo drugih deležnikov, zlasti nebančnih upnikov, in to v deležu, primernem njihovi udeležbi v podjetju, vendar do tega ni prišlo, so sporočili iz NLB. Banke so tudi pričakovale, da bodo do javne dražbe delnic Primorja 6. aprila sprejeti ukrepi za sanacijo družbe, kot so odločitev za prisilno poravnavo, odziv nebančnih upnikov ter (ne)udeležba države v dokapitalizaciji podjetja, zato razlastitve lastnikov Primorja niso izvedle, poudarjajo v NLB.
"Za uspešno sanacijo potrebna aktivnost vseh"
Nov upravni odbor je bil ob prihodu v Primorje oktobra lani soočen z težkimi razmerami v družbi. Banke, med njimi tudi NLB, so sanacijo Primorja vzele zelo resno in v njej ves čas aktivno sodelovale. Že v usklajevanje oz. oblikovanje sanacijskega programa Primorja so v NLB, kar velja tudi za druge banke, vložili veliko energije in aktivnosti. Že v tej fazi so v NLB poudarjali, da bo za uspešno sanacijo Primorja pomembno aktivno sodelovanje vseh deležnikov, ne le bank upnic. To stališče in resnost namena je bilo razvidno tudi iz ponudbe finančnih ukrepov, ki so jo oblikovale banke, menijo v NLB.
Kot še poudarjajo v banki, uprava Primorja žal svojih poslovnih partnerjev (izvajalcev, dobaviteljev...) ni uspela prepričati v podpis reprograma terjatev v zadostnem številu, vsaj tolikšnem, kot je bilo predvideno v sanacijskem programu. Prav zaradi slabega odziva nebančnih upnikov se je pojavil alternativni predlog, ki je predvideval večjo udeležbo države.
