V raziskavi je sodelovalo 3000 osnovnošolcev 7., 8. in 9. razredov 46-ih osnovnih šol in srednješolcev 17-ih srednjih šolah. Preko poglobljenih intervjujev in obsežnejše ankete so raziskovalci preučevali medijske prakse mladih v Sloveniji.
Pridobljeni podatki potrjujejo, da so družbena omrežja in spletne aplikacije zanje postala družbena realnost. Kar 96 % osnovnošolcev med 11. in 17. letom ter 98 % dijakov med 14. in 19. letom pravi, da jih uporabljajo.
"Poleg mediatizacije vsakdanjega življenja so pomembni tudi dejavniki, ki so pokazatelji tega, kako mladi odraščajo, torej spol, njhova etinčna pripadnost, materialno ozadje in kulturni kapital. Bolj nas je zanimalo, kakšne so medijske prakse in kako starši usmerjajo mladostnike pri rabi tehnologij,"
Katja Koren Ošljak
Vse pogosteje poročamo o kemični odvisnosti, do katere pripelje pretirana uporaba tehnologij. Po mnenju sogovornice je delež tovrstnih mladostnikov izredno majhen, pri čemer teže problema z zvezi z zasvojenostjo od tehnologije ne zmanjšuje. Prepričana je, da mladim delamo krivico, ko jih obsojamo, da so zasvojeni. "Mnogo starejših meni, da mladi na telefonu samo zapravljajo čas, a zavedati se moramo, da sta sprostitev in igra v digitalnem okolju povsem legitimni pravici" .
V sklopu poglobljenih intervjujev so mladi kritično reflektirali svoje medijske prakse in so bili do njih posebej v času pandemije obsojajoči. "Takrat so se želeli odklopiti in niso bili zadovoljni s tem, da so cel dan priklopljeni na računalnik. Komaj so čakali trenutek, da bodo lahko šli stran od naprav. Marsikdo med njimi je poročal, da se najraje sprošča brez tehnologije," ugotovitve z nami deli raziskovalka na FDV.
"Vselej se ob nečem novem porajajo skrbi in pomisleki"
Sogovornica meni, da premalokrat izpostavimo prednosti, ki jih z uporabo družbenih omrežij in digitalnih platform pridobimo: "Rezultati raziskave kažejo, da se mladi znajo samoorganizirati s pomočjo tehnologije in jo znajo uporabljati na način, da premostijo določene manke v vsakdanjem življenju. Tak primer je pandemična izkušnja, ko se niso mogli družiti osebno. Digitalni mediji in platforme pa so jim to omogočili."
Dejstvo je, da današnja mladina odrašča v popolnoma drugačnem okolju kot tista v preteklosti. Družba se spreminja, intenzivna mediatizacija pa prinaša drugačne okoliščine. Te niso nujno slabe, je prepričana sogovornica: "Če se zazremo več desetletij v preteklost, ugotovimo, da so se od takrat vedno znova pojavljali novi mediji in tehnologije. Tudi v tistem času so bili prisotni pomisleki o tem, kakšne težave bodo mladim prinesle nove tehnologije. V 60. letih je bila v Združenem kraljestvu prisotna vsesplošna skrb ob poplavi holivudskih filmov v kinematografih. Bali so se, da bo zaradi ameriških filmov visoka britanska kultura uničena. Ob nečem novem se vedno porajajo skrbi in pomisleki, ki pa se slej ko prej izkažejo kot neutemeljeni."
Tudi tega, da bi v prihodnosti družbena omrežja nadomestila osebni stik med uporabniki, se po mnenju sogovornice ni za bati.
Prav tako ovrže prepričanje, da so družbena omrežja glavni vzrok za pojav medvrstniškega nasilja. "To je problem, ki spremlja odraščanje že od nekdaj in ga ne smemo nujno povezovati z mediji. Vprašati se moramo predvsem, zakaj nekdo izvaja nasilje. Nanj vplivajo družbeni dejavniki. Da so mediji danes vseprisotni in pri roki, in da je možno vrstniško nasilje posneti, je le zunanja okoliščina. Razlika je le ta, da se je morda žrtve in storilce tovrstnih dejanj obravnavalo drugače," razmišlja ustanoviteljica Zavoda Vsak.
Veliko jih zato pazi, kako se na družbenih medijih predstavljajo in katere stvari objavljajo. "Nekateri ne objavljajo svojih fotografij, temveč le okolico in naravo. Če objavijo sliko drugega, ga prej vprašajo za dovoljenje. Do neke mere jim je zasebnost pomembna in jo poskušajo ustrezno zaščititi," razlaga Koren Ošljak.
Zelo problematično je predvsem dejstvo, da so mladi številne aplikacije, ki posegajo v njihovo zasebnost, primorani uporabljati v šolah. Analiza aplikacij je namreč pokazala, da izdelki, ki so v uporabi v šolah, mladim pogosto sledijo tudi zunaj učilnic, in da aplikacije družbenih omrežij, ki so priljubljene med mladimi v Sloveniji, uporabljajo veliko sledilnikov in rutinsko zahtevajo dovoljenja za dostop do občutljivih podatkov.
Na to so opozorili pri odboru Združenih narodov za človekove pravice. Države podpisnice konvencije o otrokovih pravicah so pozvali, naj v svojem okolju poskrbijo za ustrezno regulacijo in sprejmejo zakone, ki bi digitalne platforme prisilile k spoštovanju standardov izdelave spletnih oziroma mobilnih aplikacij.
"Mladih ne smemo pustiti, da se bodo sami prisiljeni ščititi na družbenih omrežjih in te stalno kontrolirati. Kot družba moramo poskrbeti za ustrezno zakonodajo in regulativo, ki bosta določili pravila delovanja za digitalne platforme. Te ne bi smele tako intenzivno nadzorovati mladih in o njih zbirati podatkov, kaj šele teh posredovati drugim osebam, po možnosti izven Evropske unije," je jasna sogovornica.
Današnja Zavožena mladina se bo odlimala od telefončkov šele, ko bo ta začeta kriza Človeštva tako vrtoglavo narasla, da bodo otroci začeli umirati od lakote v naročjih staršev !!! ! !!! In Točno To se žal Bo Kmalu zgodilo !!! ! !!!
glavno da boste drkali klince ki kadijo travo v miru...
a veste kaj je višek norosti pri uporabi mobitelov? ko bo športnik imel HUDvgrajen v športno opremo in bo kar med športim udesjtvovanjem lahko sprejemal klice, MMS in SMS. in namesto da bi žogo poslal v gol, bo pa laikal...… ...prikaži več ne mi bluzit o tem da ljudje hrepenijo po osebnem stiku. hrepenijo po občudovanju, kako jih drugi laikajo. pika.