Pretekli mesec je v slovenski javnosti zaokrožila vest, da je Inšpektorat za delo RS (IRSD) s 1500 evri kazni oglobil 'vplivneža', ker od inšpektorata ni dobil ustreznega dovoljenja za delo otrok, mlajših od 15 let. Kot je takrat poročal portal N1, so kamen spotike predstavljali posnetki, v katerih so sodelovali tudi otroci in iz katerih je razvidno, da so namenjeni promociji določenih izdelkov. Sporni naj bi bili predvsem posnetki, objavljeni na družbenem omrežju Instagram, čeprav ima družina tudi svojo spletno stran, različne vsebine pa objavlja še na Facebooku in YouTubu. Po neuradnih informacijah gre v omenjenem primeru za gonilni sili kreativnega otroškega mesta Minicity v ljubljanskem BTC-ju.
"Bistveno je zavedanje, da je delo otrok, mlajših od 15 let, prepovedano, vendar lahko izjemoma, proti plačilu, ko je sklenjena pogodba med naročnikom dela in zakonitim zastopnikom otroka – za kar v primeru dela vplivnežev pravzaprav gre, sodelujejo pri snemanju filmov, pripravi in izvajanju umetnostnih, scenskih in drugih del s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne aktivnosti. In za to potrebujejo predhodno izdano dovoljenje inšpektorja za delo, ki ga ta izda na podlagi zahtevka zakonitega zastopnika," obrazložijo na inšpektoratu.
Čeprav pri oglaševanju za otroke, ki sodijo v najbolj ranljivo skupino, veljajo posebna pravila in so zaščiteni pod različnimi pravnimi akti, kot so Zakon o medijih (ZMed), Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Slovenski oglaševalski kodeks, velikokrat prihaja do prikritega oglaševanja. Kljub pravilom in zavedanju o (ne)etičnih praksah pa na spletu in predvsem na družbenih omrežjih vsa pravila izgubijo svojo vlogo. Dogajanje na spletu je na sploh težko nadzorovati, tudi kršitev nihče ne prijavi, še manj pa je ljudi, ki bi se s tem ukvarjali in določili sankcije.
"Pri vplivnežih prihaja do sive cone izkoriščanja oz. uporabe lastnih otrok v poslovnem modelu za promocijo izdelkov, ki niso nujno namenjeni le otrokom," meni pravnik Benjamin Lesjak Omenjeno početje se mu zdi sporno iz več vidikov. Medtem ko večina pomisli na ekonomski vidik in nekateri v najbolj skrajnih oblikah omenijo tudi izkoriščanje otroške delovne sile, sogovornik izpostavi vidik kršitve otrokove zasebnosti. "Z objavljanjem objav, ki vključujejo otroke, starši otroka razgalijo in stopijo v njegovo zasebnost. Te otroku ne morejo nikoli več povrniti. Otrok posledično postane relativna javna osebnost in to niti ne po svoji volji," razmišlja Lesjak.
Navede še en bolj kritičen vidik prekomernega objavljanja na družbenih omrežjih: "Ko je otrok medijsko bolj izpostavljen in starši objavljajo veliko količino njegovih podob, fotografij in videov, nastane večja možnost za zlorabe fotografij v pedofilskih in drugih združbah. Te fotografije obraza prilepijo na že obstoječo fotografijo in jo nato ponovno prodajo." Prav tako izpostavi večjo možnost za pritisk družbe in medvrstniško nasilje zaradi objav, na katere sam niti nima vpliva. Naslednji vidik so razni (žaljivi) komentarji, ki se pojavljajo pod objavami. "Starša otroka tako nevede izpostavita različnim oblikam nasilja," svoje mnenje deli Lesjak.
V igri tudi tožbe
V primeru, da se otroci s početjem svojih staršev ne strinjajo, lahko svojo voljo uveljavijo šele po 15. letu starosti, ko postanejo odgovorni za svojo lastnino in delovno sposobni. V najbolj skrajnem primeru bi tako otroci lahko od svojih staršev zahtevali ošdkodnino, zahtevek bi s pomočjo odvetnikov morali ustrezno dokazati in utemeljiti. Sklicevali bi se na primer lahko na škodo zaradi objav na družbenih omrežjih svojih staršev, kršenje zasebnosti, probleme z drugimi ljudmi (medvrstniško nasilje, sovražni komentarji …), nam pojasni pravnik.
"Če je potreben poseben ugotovitveni postopek, v primerih dilem glede ogroženosti otroka z vidika morale, izobraževanja in razvoja, ki ga zakoniti zastopnik ne more podati, lahko inšpektor zahteva mnenje pristojnega centra za socialno delo, šolske svetovalne službe ali drugih pristojnih organizacij," dodajo na inšpektoratu. V primerih, ko otroci še niso dopolnili 15 let in je bila zaznana huda kršitev zasebnosti, morda v obliki objavljanja golih fotografij, morajo posredovati centri za socialno delo. Slednji takrat določijo ustrezne ukrepe, v skrajnem primeru z omejitvijo starševske skrbi, najverjetneje pa odredijo posvet, še pojasni Lesjak.
V primeru, ko so zakoniti zastopniki tudi otrokovi delodajalci, je verjetnost, da pride do zlorab toliko večja. "Otrok je doma, v nekem varnem okolju, kjer je možnost, da ga ves čas snemajo. Tako niti ne pride do omejitve dveh ur na dan, vendar je lahko marketinškim dejavnostim izpostavljen veliko več," opozori pravnik. Po njegovih opažanjih je to postala še pogostejša praksa v času epidemije, ko so družine veliko časa preživele skupaj. Nekateri starši so zaradi epidemije ostali brez prihodka in so ga nadomestili na ta način.
Kako torej določiti mejo, kdaj je objavljanje podob otrok na družbenih omrežjih še sprejemljivo in kdaj ne?
"Glavno razlikovanje, v katerih primerih je dopustno in v katerih ni, je ko otrokov starš postane tudi njihov delodajalec in z otrokom pravzaprav služi. Te objave niso naključne ali občasne, ko se morda pohvalimo o otrokovih dosežkih. V teh primerih gre za njihovo načrtno vključevanje v marketinške oglaševalske akcije z namenom pridobivanja dobička. Tudi iz davčnega vidika je treba biti kot starš previden, saj je otrok tisti objekt v oglasu, ki služi in bi moral denar, ki ga starš dobi v imenu otroka ob dopolnjenih 15 letih tudi dobiti," pove Lesjak. Hkrati doda, da je kdaj in koliko objaviti na družbenih omrežjih sicer presoja vsakega starša posebej. Na tem mestu starše nagovori: "Dajte otroku pustiti njegovo zasebnost in možnost, da se sam odloči, kdaj in koliko se bo javno pojavljal."
Na inšpektoratu za delo odgovorijo, da se z nadzorom družinskih fotografij oziroma objav otrok s strani njihovih staršev ne ukvarjajo, niti za to niso pristojni. "Prav tako otrok, mlajši od 15 let, ne potrebuje dovoljenja za delo, če doma pomaga pospravljati ali lupiti krompir, kot je bilo v zadnjem času večkrat slišati v javnosti," nadaljujejo.
Dodajo, da je v izogib kazni treba inšpektorju, ki obravnava tovrstne zahtevke, predložiti vse podatke o vrsti dela, ki ga bo otrok opravljal ter o natančnem opisu dela otroka: "Iz teh podatkov lahko inšpektor oceni, ali delo, ki ga bo opravljal otrok, ogroža njegovo varnost, zdravje, moralo, izobraževanje in razvoj. Prav tako mora obstajati pogodba, na podlagi katere bo otrok opravljal delo proti plačilu. Ta mora biti sklenjena med naročnikom dela otroka in zakonitim zastopnikom otroka."
Poudarijo, da lahko inšpektor v okviru svojih pristojnosti kadarkoli uvede inšpekcijski nadzor. "Če tekom nadzora inšpektor ugotovi, da otrok, mlajši od 15 let, nima izdanega predhodnega dovoljenja za delo otrok, opravlja pa delo proti plačilu, lahko sproži prekrškovni postopek," razložijo. Na tem mestu izpostavijo Zakon o delovnih razmerjih, ki določa globo od 3000 do 20.000 evrov za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, globo od 1500 do 8000 evrov za manjšega delodajalca, globo od 450 do 1200 evrov za delodajalca posameznika in globo od 450 do 2000 evrov za odgovorno osebo.
Letos izdali že 615 odločb za delo otrok
Izdaja dovoljenja za delo otrok, mlajših od 15 let, pri nas sicer ni nekaj novega, saj jo opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. Na IRSD povedo, da so v letošnjem letu izdali 615 odločb za delo otrok, mlajših od 15 let, v letu 2021 pa je bilo teh odločb 755.
Prišel bo dan, ko bodo otroci tožili starše, ker so njihove slike objavljali na fb, tudi ko njihov namen ne bo promocija izdelkov.
Otroci MORAJO delat/ pomagat pri hišnih poslih ! Tako je bilo in tudi mora biti v bodoče ! Že sedaj so preveč Zblojeno Bedasti !
Kako imajo pa v tujini tovrstne zadeve urejene?