Konec marca je funkcijo ministra za okolje in prostor nastopil Simon Zajc, ki je pred tem opravljal funkcijo državnega sekretarja za področje okolja. Začetek ministrovanja ni bil miren, saj kot pravi, je "praktično na štirinajst dni nekje nekaj gorelo".
Kako uspešni smo Slovenci pri ločevanju odpadkov? Kakšno je stanje na terenu?
V zadnjih 10 letih smo zelo napredovali pri ločenem zbiranju odpadkov. Deset let nazaj smo bili na 18 odstotkih, danes smo že skoraj na 71 odstotkih in ta odstotek se še povečuje. Izzivi so pri čistosti odpadkov, saj je veliko odpadkov neprimernih za nadaljnjo reciklažo, ker je v njih preveč nečistoč, pa tudi ker 30 odstotkov odpadkov ne sodi med te odpadke. Še imamo prostor za izboljšave.
Imate v načrtu kakšne dodatne akcije ozaveščanja ljudi, da bi se to izboljšalo?
Slovenci smo v zadnjem času veliko bolj ozaveščeni glede okoljskih tem na splošno, kot smo bili včasih. Za akcije ozaveščanja so sicer po zakonu zadolžene na občinski ravni gospodarske javne službe. Res je, da bi bilo mogoče še nekaj več aktivnosti vložili v to ozaveščanje, ampak tudi sam opažam, da se to že popravlja. Z novo zakonodajo pa bomo to še bolj izpostavili.
Kateri je največji izziv na področju odpadkov, pred katerim smo?
Za državo je največji izziv ta, da nismo sami sposobni poskrbeti za svoje odpadke in da smo za to močno odvisni od tujine. Dokler bo tako, bomo kot država ranljivi, vsakič, ko se v naši okolici ali širše zgodi kakšen pretres. Kitajska je na primer za zahodni svet ustavila uvoz smeti, kar je postalo zelo problematično za velik del zahodnega sveta. Tiste države, ki so bile sposobne same poskrbeti za to, imajo manjše težave, država, kot je Slovenija, pa je zdaj pred velikim izzivom, ker se tudi sosednje države, kamor smo doslej izvažali odpadke, zavedajo, da morajo najprej poskrbeti za svoje odpadke in to se pozna potem pri nas. Mi kot država moramo za vse, tako za nevarne kot nenevarne odpadke kot za blato iz čistilnih naprav, v čim večji možni meri biti sposobni sami poskrbeti, da tako zmanjšamo našo ranljivost.
Kakšne rešitve vidite za to težavo?
Naš prvi cilj je zmanjšanje nastanka odpadkov. To bo prinesla tudi nova zakonodaja o odpadkih, ki jo nameravamo do spomladi prihodnje leto sprejeti v parlamentu. Ukrepi, ki jih tam predvidevamo, spodbujajo že same proizvajalce, da že ko sestavljajo, oblikujejo izdelke, mislijo na to, iz kakšnega materiala jih sestavljajo in da bo čim manj embalaže, ker bodo sami odgovorni tako finančno kot organizacijsko za te proizvode, ko postanejo odpadek. Če se jih bo lahko recikliralo, bodo stroški ravnanja z odpadki za njih toliko nižji. Na ta način poskušamo znižati samo količino odpadkov. Seveda je tu v predzadnji fazi tudi termična predelava odpadkov, za kar mislim, da moramo tudi sami poskrbeti.
Kakšno pa je stanje glede termične predelave odpadkov?
Mi s tem v resnici že malo zamujamo. Zavedam se, da bo, kjerkoli se bo tak termični objekt postavil, potrebno veliko obveščanja javnosti, pogovorov z lokalno skupnostjo, z občani, da se dobro predstavi vse – po kakšni tehnologiji se bo delalo, kako se bo izvajal monitoring ... Predvsem pa je pomembno, da slovenska javnost razume, da če proizvajamo svoje odpadke, je pošteno od nas, da za njih doma poskrbimo, da tega bremena ne morem več prenašati na druge. Naj bo to na druge države ali na druge občine. To mišljenje, "Ja, se strinjamo, da je pomembno, a ne pri nas", bo počasi treba spremeniti.
V zadnjem obdobju smo bili priča več požarom v objektih, namenjenim predelavi in obdelavi odpadkov. Lokalne skupnosti opozarjajo, da objekti niso primerno umeščeni. Kakšni so načrti glede umeščanja lokacij? Kakšne ukrepe ste sprejeli, da do takšnih situacij ne bi prihajalo?
Po nastopu funkcije sem takoj ukrepal, saj je praktično na štirinajst dni nekje nekaj gorelo. Sprejeli smo novo Uredbo o skladiščenju trdnih gorljivih odpadkov, v kateri zelo natančno in strogo določamo od tega, kako se skladišči, če so odpadki v balah, kakšna je višina bal, kako, če so odpadki raztreseni, koliko narazen morajo biti kupi, kakšni morajo biti požarni zidovi … Moramo pa se zavedati, da kljub vsem preventivnim ukrepom do požarov bo prihajalo. To je neizogibno. Ko pa pride do njih, moramo poskrbeti – kar tudi s to uredbo določamo – kakšne morajo biti površine tal, da voda ne pronica v tla, lovilni bazeni, sodelovanje z gasilci ... Pomembno je, da je, če pride do takih primerov, škoda čim manjša in da se čim prej odreagira.
Kakšno je stanje z nekaterimi odmevnimi primeri, ki so odvisni od Arsovega dovoljenja – hidravlično lomljenje v Petišovcih, avtocestni priključek Dragomer itd.?
Arso je zame zelo pomembna naloga, da se vzpostavi do te mere, da ne bo več zamud. To intenzivno počnemo. Najprej smo se lotili predhodnih postopkov, kjer se je učinkovitost izboljšala za 100 odstotkov. Kar se samih odločitev tiče, pa je tako, da če se nekdo z odločitvijo ne strinja, gre v pritožbo, kar obravnava naše ministrstvo. Če se druga stopnja strinja z odločitvijo Arsa, jo potrdi. V primeru Petišovcev je ministrstvo potrdilo, v primeru Dragomera ne.
Bi lahko še kaj naredili, da bi se postopki hitreje premikali oz. prilagodili konkretnemu primeru?
Velik problem je v tem, da pripravljavci vlog teh ne pripravijo pravočasno. Zelo malo je popolnih vlog. Pripravljavcem manjka veliko znanja, potem se s prstom kaže na Arso, kot v primeru Dragomera, ker Arso ni hotel podaljšati roka, ker je bil že tolikokrat podaljšan. Tega se zavedamo in delamo ukrepe v tej smeri.
Poleg predhodnih postopkov smo identificirali ozka grla tudi pri pripravljavcih vlog, ki jim manjka znanja o tem, kako pravilno pripraviti vlogo. Ugotovili smo, da večina dela enake napake, zato smo zanje pripravili izobraževanja. Izobražujemo tudi mnenjedajalce. Radi bi, da v primeru zavrnjenih vlog znajo tudi usmeriti vlagatelja v smer, ko bo potem tak poseg sprejemljiv. Izboljšave se ne pokažejo takoj, ampak čez leto, leto in pol.
Uvajamo tudi elektronske vloge, ki te ne spustijo naprej, če niso popolne. Kdor bo vložil popolno vlogo, bo obravnavan hitro. Na vse te naše aktivnosti so zelo pozitivni in množični odzivi, tako da moramo nekatera izobraževanja organizirati večkrat, kar je dobra informacija s terena.
Ena od tem, o kateri se veliko govori in kjer so bili narejeni koraki naprej, so plastične vrečke. Kaj se pri nas še obeta na tem področju?
Sem eden od tistih, ki ne verjame v prepovedi. Zame je prepoved tisti skrajni ukrep, sem bolj pristaš tega, da kot družba dozorimo do te mere, da ni treba prepovedovati. To se v Sloveniji kaže. Kar se tiče uporabe plastike, plastičnih vrečk smo Slovenci zelo dobro obveščeni. V tem času sklepamo prostovoljne sporazume tako s Trgovinsko zbornico, tako da vsi večji trgovci – mislim, da je 35 podjetij že pristopilo k temu sporazumu – ne prodajajo več teh vrečk. Zakonsko pa smo določili, da je prepovedano brezplačno izstavljanje vrečk. Prav čakam konec leta, ko bomo dobili podatke, koliko je padla poraba vrečk. Kolikor mi pravijo trgovci, občutno. Prepričan sem, da bomo zadovoljni z rezultati.
Poleg tega, da se lotevamo vrečk s takimi sporazumi, se pripravljajo še številni drugi sporazumi. Tako s hotelirji, gostinci z gostinsko in turistično zbornico kot z občinami. Občine, ki bodo pristopile, na njihovih organizacijah, dogodkih ne bo več plastičnega pribora, plastičnih lončkov. Na ta način bomo zmanjšali vse te produkte iz plastike za enkratno uporabo. Moj cilj je, da že naslednje leto prepovemo take izdelke. Če do takrat pridemo na mehek način do takih rezultatov, je to manj boleče tako za same prebivalce, ki se prilagodijo, kot za gospodarstvo, ki mu postopno daš čas, da se samo prilagodi.
Že več let v okviru posebne akcije opozarjate na problematiko nagrobnih sveč. Kakšno je stanje?
Tradicija prižiganja sveč je v Sloveniji močno zakoreninjena. Problem pa je, da nosi ekološke posledice. Sama količina prodanih sveč z leti počasi pada, še vedno pa gre za preveliko količino. Moj poziv vsem je, glede na to, da spoštujem to tradicijo, da se mi zdi pomembna in lepa, da ob 1. novembru, ko se še posebej poklonimo svojim prednikom, da prižig sveče nadomestimo. Številne dobrodelne organizacije ponujajo razne zastavice, tablice, kar se mi zdi ekološko absolutno boljše, hkrati pa še pomagaš zdaj živečim ljudem in tradicije nisi nič zapostavil, temveč jo samo izboljšal.
Pred vrati je zima. Koliko Slovencev se še ogreva na drva in koliko na kurilno olje?
Procentualno gledano se nekje 40 odstotkov Slovencev ogreva na drva, 28 odstotkov na elektriko, sledijo ostale oblike. Individualnih kurišč je okoli 650 tisoč. Za nas je pomembno, da so te kurilne naprave primerne za vrsto goriva, ki ga uporabljajo, da so primerno vzdrževane, vgrajene. Z vsemi temi ukrepi nato zmanjšaš vpliv na zrak, kar je naša glavna skrb.
Z lesom ni nič narobe, če se uporablja primerna kurilna naprava, če je les dovolj suh, če je pravilen dostop zraka. Če pa se tega ne držiš, potem pa je to problematično. Ravno zato Eko sklad sofinancira nakup kurilnih naprav, ki zadostujejo vsem standardom.
Geodetska uprava je objavila poročilo o cenah nepremičnin za prvo letošnje polletje. Kako bi sami ocenili ceno rabljenih stanovanj v Ljubljani?
Čisto iskreno, meni se cene rabljenih stanovanj v Ljubljani zdijo previsoke, ampak to je posledica pomanjkanja stanovanj. Kar mi lahko naredimo je, da zgradimo nova stanovanja, s katerimi povečamo fond stanovanj. Do 2021 bo tako zgrajenih čez 800 novih stanovanj. Upanje polagamo tudi v našo novo rešitev, to je javno-najemniška služba. Zavedamo se, da je kar nekaj praznih stanovanj, ki so prazna, ker se lastniki bojijo oddati stanovanja. S to službo želimo ta stanovanja aktivirati, a bo tudi to proces, ki bo trajal nekaj časa.
Pristojnosti ministrstva za okolje zajemamo širok spekter področij. Kako težko je biti minister za okolje?
Ne bi rekel, da je težko, je pa naporno. Ni težko, ker so teme, ki jih pokrivamo pozitivne. Če enkrat zadevo rešimo, imaš dober občutek. Naporno pa je, ker je treba uskladiti veliko interesov, ki so vsi upravičeni z njihovega gledišča, in ker res vse, kar se zgodi, prej ali slej pride na mojo mizo – naj se zgodi v prostoru, okolju ali na vodi, zraku … Naš delokrog je širok in zahteva ure in ure dela. Na koncu pa je, ko nekaj uspeš narediti, občutek odličen.
Kakšne so sicer vaše ambicije v politiki?
(smeh) Preživeti ta mandat. Potem pa naprej.
samo en velik blef in ja, sprememba naslova ... ne vem zakaj tako blefirajo glede sežigalnice, ki bo prej ali slej morala biti postavljena, ne pa nek anhovo ... samo vrhunska tehnologija pride v poštev, samo potem se bo pa… ...prikaži več spet kradlo, kot srake ... kar se tiče tega recikliranja je vsaj pri plastiki brez veze, ogromno je take, ki se je preprosto ne splača ali ne da reciklirat ... ni mi pa jasno kako zmanjšat odpadke pri tolikih štacunah in ogromni potrošnji, iz tega ne bo nič, to je samo blef
Pa jade,koministi ugrabili drzavo in bodo vedno pri koritu z Janso na celu.
Lepo začrtan cilj sodeč po naslovu. Jasen, vidsokoleteč, motivacijski, napreden in predvsem takšen, kot ga država in volilci potrebujejo. Volilci lahko pričakujejo od takšnih ciljev vse najboljše. Članka v katerem nekakšne muhe enodnevnice poročajo o svojih "uspehih" niti brati ne grem...