Brez Evrope bi v svetu težko preživeli
"Jutri praznujemo dva praznika - Dan Evrope in Dan zmage. A letos so praznovanja zaradi pandemije drugačna, manj osebna in hkrati tudi manj izključujoča," je na današnji tiskovni konferenci vlade naznanil uradni govorec vlade Jelko Kacin. Poudaril je pomen Evropske unije in vzpostavitev skupnosti, ki temelji na preseganju ozkih državnih nazorov.
Opomnil je, da je Slovenija članica EU že 16 let. "Članstvo smo sanjali, si zanj prizadevali in se zanj s skoraj 90 % odločili na referendumu," je dodal. Od nas pa je po njegovih besedah odvisno, koliko bo naš glas v EU slišan. "Večkrat slišimo kritike na račun EU - a kako bi nam bilo brez nje? Slovenija ni otok, sami bi v svetu težje preživeli," je še pojasnil.
Za izhod iz krize bo treba vložiti vse razpoložljive vire
Po dolgem času je pred kamere stopil tudi Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za strateške projekte in kohezijo in pojasnil, da trenutno vzpostavljajo podlago za izhod iz krize, za zagon okoljskih in infrastrukturnih projektov, kar lahko vsaj delno pomaga pri tem, da se gospodarstvo postavi nazaj na noge.
"Razvojni cikel države za okrevanje po krizi bo treba načrtovati z vsemi možnimi razpoložljivimi viri in se ne zanašati samo na evropska kohezijska sredstva," je poudaril - ta so namreč povezana z dolgimi birokratskimi postopki, formalnimi pravili. "To je do neke mere razumljivo, saj tisti, ki daje več, kot prejme, pričakuje, da so sredstva prav uporabljena," je dejal Černač.
Različni odzivi na trenutne razmere
Tovrstna kriza je zahtevala hitro in učinkovito ukrepanje, tudi s strani institucij, ki tega niso vajene. Po njegovih besedah pa na področju kriznega upravljanja, kjer je na koncu iniciativo prevzela predsednica Evropske komisije, delovanje ni bilo tako učinkovito.
Na področju evropske kohezijske politike so bili soočeni s povsem drugačno, bolj učinkovito pobudo, sprejeta sta bila dva svežnja uredb, ki sta pomagala državam v zvezi s pandemijo. "Ni šlo za dodatna sredstva, temveč za sprostitev zapletenih postopkov za koriščenje sredstev iz obstoječe finančne perspektive," je pojasnil Černač. Kljub temu pa mora biti zagotovljena namenska in gospodarna raba sredstev.
Poleg sprostitve sredstev so bila za likvidnostno pokritje povečanih potreb sproščena sredstva predplačil - 200 milijonov evrov dodatnega likvidnostnega potenciala. Prevetrili so obstoječe programe in zagotovili podlage za prerazporeditev 280 milijonov evrov sredstev zaradi epidemije.
Vložek v zdravstvo, gospodarstvo, šolstvo
Drugi paket sprememb evropskih uredb v aprilu je omogočil prerazporeditve iz kohezijskega sklada, a se tega mehanizma niso poslužili, ker se "zavedamo pomembnosti teh sredstev za zmanjševanje razlik med regijami, še posebej po izhodu iz krize".
Kam bodo torej namenjena sredstva? "Za področje zdravstva, gospodarstva, izobraževanja in raziskav, povezanih z epidemijo," je pojasnil Černač. Želijo si pospešiti aktivnosti na področju zdravstva, zagotoviti zaščitno opremo, pomagati delodajalcem pri ohranitvi delovnih mest, ublažiti drastičen padec prometa v turizmu, zagotoviti infrastrukturo za učenje na daljavo ipd. Poleg tega si želijo tudi prenoviti Infekcijsko kliniko v Ljubljani.
"Poleg poroštva države, ki ga zagotavlja drugi korona paket, služba vlade za kohezijo SID banki namenja sredstva za garancijske sheme," je obljubil Černač. Dobro likvidnost v bančnem sektorju je treba po njegovem spustiti na nivo podjetij.
Prihodnja finančna perspektiva bo drugačna
Kako je s prihodnjo finančna perspektiva 2021-2027? "Trenutna situacija zaradi pandemije bo vplivala na njeno realizacija, prioritete bodo drugačne. Zaključuje se sedemletno obdobje, smo pred vrati novega finančnega okvirja. Sredstev bo, kot vemo, manj kot doslej. Kot kaže bo le določen okvir namenjen izhodu iz krize," je povedal minister. Osredotočati se moramo na tiste projekte, ki so najbolj pomembni.
"Evropa, kot je bila včeraj, ni bila taka, kot je danes. In tudi Evropa jutri ne bo več taka, kot jo poznamo danes. Povezani v okviru evropskega prostora vseeno želimo lepe zgodbe pisati še naprej," je zaključil Černač.
Zanašati se moramo tudi na sredstva davkoplačevalcev, to je pravo sporočilo,Černača!
[ ... odločili na referendumu ... ] LAŽ. Leta 2003 je bil izveden POSVETOVALNI (NEZAVEZUJOČ) referendum. Glasovalo je 60,44 % vililcev. Za je glasovalo 89,64 % volilcev.