Konec mandata. “Najti morajo drugo zaposlitev – kot vsi preostali na trgu dela,” je vodja poslanske skupine (PS) SD Dušan Kumer odgovoril na vprašanje, ali svojim strokovnim sodelavcem po koncu mandata pomagajo do zaposlitve. V SDS so dodali, da je so zaradi zaposlitve za določen čas v slabšem položaju kot drugi zaposleni v državnem zboru (DZ), njihova nadaljnja zaposlitev pa je v veliki meri odvisna tudi od volilnega izida.
Za vse PS na podlagi odloka DZ zaposluje sekretarja, vodjo pisarne in strokovne sodelavcev, za večje PS pa tudi referente. V iztekajočem se mandatu so zanje namenili skupno 7,75 milijona evrov, so povedali v DZ.
Večina njihovih pogodb o zaposlitvi – skupno jih je 92 – je sklenjena za določen čas trajanja mandata. Devet zaposlenih pa bo v parlamentu ostalo tudi po preteku mandata, saj so bili za nedoločen čas zaposleni že pred sprejetjem odloka leta 1997. Za čas mandata so trije zaposleni tudi v kabinetu predsednika DZ.
Največ zaposlenih pri SDS
V pisarni PS SDS so imeli v prejšnjem mandatu največ zaposlitev – 27. V SDS pravijo, da je za kakovostno delo tako velike poslanske skupine potrebna ustrezna logistika, zaposleni pa pomagajo poslancem tudi pri pripravi predlogov in pobud. Večina njihovih zaposlenih, 25, so strokovni sodelavci. Največ teh je zaposlenih kot dodatna strokovna pomoč, za katero vsem PS na vsakega poslanca pripada slabih tri tisoč evrov bruto na mesec.
Brez pomoči bi slabše delali
Poslancem SD je pomagalo 22 zaposlenih, od tega 18 strokovnih sodelavcev. Kumer je pojasnil, da v PS SDS zaposleni skrbijo za pripravo dodatnega gradiva o temah dnevnega reda, da poslanci lažje oblikujejo stališča do njih. “Morda bi lahko imeli manj zaposlenih, brez njih pa ne bi zmogli,” je dodal. Manjšim PS sicer pripada manj pomoči, Kumer pa pravi, da so te do nje upravičene še bolj, saj se mora manj poslancev spoznati na enako število tem kot večje PS.
