Kot je po srečanju pojasnil Sarkozy, si z Merklovo želita "prave gospodarske vlade območja evra", ki bi jo sestavljali predsedniki vlad in držav iz območja evra.
Po njunem predlogu bi se novo telo, ki bi ga imenovali na dve leti in pol, sestalo dvakrat na leto, v prvem mandatu pa bi ga vodil Herman Van Rompuy, sicer predsednik Evropskega sveta, poročajo tuje tiskovne agencije.
Sarkozy, ki je prvi predstavil ukrepe, je napovedal dva prednostna ukrepa. Eden izmed njiju je davek na finančne transakcije, drugi pa naj bi 17 državam iz območja evra priporočal, da v svoje ustave vključijo uravnotežen proračun, ki bi vodil v zmanjšanje primanjkljaja, piše 20minutos.com.
Govorila sta predvsem o reševanju krize
Kot je v ponedeljek pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert, sta voditelja na današnjem srečanju govorila predvsem o izboljšanju kriznega in gospodarskega upravljanja v območju evra ter o čim hitrejši praktični izpeljavi dogovora voditeljev evroskupine 21. julija o dodatni pomoči Grčiji in spremembah v delovanju mehanizma za stabilnost evra.
Vprašanje oblikovanja skupnih evrskih obveznic ne bo tema pogovorov dveh najmočnejših politikov območja evra. "Menimo, da to ni prava pot," je zatrdil Seibert in ob tem opozoril, da od srečanja, do katerega prihaja na pobudo Sarkozyja, ni pričakovati čudežnih rešitev.
"Zopet se pričakuje nekaj spektakularnega, a nihče nima čudežne palice," je dejal. Gre le za to, da se v luči številnih pomembnih odločitev iz zadnjih tednov in ob špekulacijah glede dolžniške usode Italije in Španije še naprej okrepi gospodarsko upravljanje v območju evra.
V Berlinu je do vzpostavitve skupnih evrskih obveznic sicer čutiti močan odpor, saj Nemčija kot gospodarsko najmočnejša članica območja evra in javnofinančno ena najbolj zaupanja vrednih držav na svetu v njih vidi tako imenovano solidarnostno unijo, ko gospodarsko uspešne države podpirajo manj disciplinirane in konkurenčne članice območja skupne valute.