"Kolesarska steza ob Slovenski cesti je samo na eni strani, zato sem misil, da ta velja za obe smeri. Od Name do Figovca sem se zato peljal po levi strani," nam zatrdi bralec Matej in doda, da ga je ravno na tistih sto metrih zasačil policist in mu zaradi vožnje v nasprotno smer napisal kazen 120 evrov.
Na vprašanje, katero alternativno pot bi potemtakem moral ubrati, če na nasprotni strani ni steze, mu je policist hladnokrvno odgovoril, da bi moral iti okoli.
Ob desnem robu vozišča
"Tam, kjer ni kolesarske steze, morajo kolesarji voziti ob desnem robu vozišča. Čeprav na drugi strani ni kolesarske steze, ni dovoljeno voziti po kolesarski stezi, ki je namenjena kolesarjem v nasprotni smeri," nam zatrdi Maja Adlešič, tiskovna predstavnica PU Ljubljana.
Po pločniku kolesarji lahko vozijo tedaj, ko je pločnik urejen za mešan promet pešcev in kolesarjev, ko je na njem označen kolesarski pas.
V prvem polletju so bili kolesarji udeleženi v 135 nesrečah, v enakem obdobju lani v 180. V omenjenih prometnih nesrečah so trije kolesarji
umrli, 14 se jih je huje telesno poškodovalo, 92 se jih je lažje telesno poškodovalo, medtem ko jih jo je 18 odneslo brez poškodb. Kolesarji so bili v omenjenih prometnih nesrečah v 59 primerih
povzročitelji. Vzroki za prometne nesreče, ki so jih povzročili kolesarji, so bili v prvi vrsti nepravilna stran in smer vožnje, neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti.
"Gre za najpogostejše kršitve, zato olajševalnih okoliščin za nevednost udeležencev ni. Vožnja po nasprotni strani, vožnja čez prehod za pešce s kolesom, kjer to ni dovoljeno, vožnja čez rdečo luč na semaforju ... Zaradi takih prekrškov največkrat pride do prometnih nesreč in velikokrat so povzročitelji prav kolesarji," še doda Adlešičeva.
Globe visoke, a nujne
Če kolesar ne vozi po kolesarski stezi ali ob desnem robu vozišča, mu lahko policist napiše kazen v višini 80 evrov. Z enakim zneskom se kaznuje kolesarja, ki med vožnjo ne drži krmila ali se vozi vštric z drugimi, dvigne noge s pedala, vleče ali potiska druga vozila, prevaža predmete, ki ga ovirajo, nima luči ali pa vozi druge osebe – na kolesu je dovoljeno prevažati samo otroka, mlajšega od osem let, pa še to na posebnem pritrjenem sedežu. V primeru vožnje v nasprotno smer po kolesarski stezi so kolesarji kaznovani s 120 evri kazni, takšno kazen pa bodo plačali tudi tisti, ki bodo prevozili rumeno luč na semaforju ali prečkali prehod za pešce, ne da bi sestopili s kolesa. Za telefoniranje med kolesarjenjem, parkiranje kolesa, tako da ovira druge, in vožnjo v napačno smer v enosmerni ulici je določena kazen 40 evrov. Po zakonu o varnosti cestnega prometa bodo tisti, ki bodo na kolo sedli vinjeni, plačali od 180 do 950 evrov. Kazen je odvisna od stopnje opitosti.
Čelada rešuje življenja!
Zelo pomemben del kolesarjeve opreme je tudi pravilno pripeta zaščitna
čelada. Pri kolesarjih, ki so umrli za posledicami prometnih nesreč v
Sloveniji, je namreč kar v 60 odstotkih vzrok smrti poškodba glave. Prav tako so
poškodbe glave poglavitni razlog za sprejem v bolnišnico pri približno
40 odstotkih poškodovanih kolesarjev.
Kolesar si lahko v prometni nesreči usodno poškoduje glavo že pri hitrosti med 20 in 30 km/h. Čelada takšne poškodbe v veliki meri preprečuje, saj ublaži in porazdeli sile udarca ob trčenju ali padcu po površini čelade in notranjosti ter tako zmanjšuje udarec neposredno na glavo. Kolesarska čelada je sicer obvezna za osebe, mlajše od 14 let. Obvezna je tudi za otroka, ki se pelje kot potnik na kolesu.
