Ceno oskrbe v domovih za starejše bi morali povečati za okoli 40 evrov oziroma pet odstotkov na mesec, pravi Boris Koprivnikar, predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS).
Cene. Poiskali smo cene za dan oskrbe prve stopnje z najosnovnejšo nastanitvijo.
Ljubljana. V Domu starejših občanov (DSO) Vič je cena oskrbnega dne 15,67 evra, v DSO Ljubljana Šiška 16,17, v Domu upokojencev center Tabor Poljane pa 15,60 evra.
Okolica. V DSO Grosuplje je oskrbni dan 14,91 evra, v Domu počitka Mengeš 15,90 evra, v Domžalah pa 15,99 evra.
Tako bi po njegovih besedah lahko pokrili izpad sredstev, ki je nastal zaradi zmanjšanega financiranja zdravstvene nege s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Višje cene po njegovem mnenju sicer niso rešitev: “Že danes so naši stanovalci in svojci s plačili obremenjeni do roba svojih možnosti.”
Višanje je skrajni ukrep
Skrajna možnost SSZS za rešitev problematike je poleg višanja cen tudi znižanje standarda storitev. “Mi vsekakor upamo, da se nobena od teh možnosti ne bo uresničila, saj bi bilo to za sam sistem zelo slabo,” pravi Koprivnikar. Dodaja, da cen domovi sicer ne oblikujejo sami, saj morajo upoštevati pravila ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ). Tam pravijo, da je povprečna cena oskrbe prve stopnje v dvoposteljni sobi s souporabo kopalnice v javnih zavodih 15,79 evra, pri koncesionarjih pa 20,35 evra na dan.
Iščejo rešitev za domove
Trenutno člani skupnosti zavodov sodelujejo v delovni skupini MDDSZ za rešitev problematike financiranja domov. Njihov predlog je enoten socialno-zdravstveni sistem kategorizacije in obračuna storitev. Na ministrstvu dodajajo, da je skupina že začela z intenzivnim delom.
Najdlje čakajo v Ljubljani
Najdaljše čakalne dobe za sprejem v domove za starejše so sicer v Ljubljani, z oddaljenostjo od mesta pa se zmanjšujejo, pravi Koprivnikar. “V Ljubljani bi po naši oceni potrebovali okoli tisoč dodatnih mest, da bi zadovoljili trenutne potrebe,” dodaja.
Domov je po državi po njegovem mnenju dovolj, a razporeditev po regijah ni ustrezna. Tudi oddanih prošenj je nekajkrat več kot ljudi, ki dejansko želijo v dom.
MDDSZ je avgusta podelilo koncesije štirim domovom na območju prestolnice, kar je skupaj 420 mest za nadstandardne storitve. Poudarjajo pa, da domovi niso edina oblika skrbi za starejše. “Na pomenu pridobivajo storitve, ki starejšim omogočajo, da dlje časa ostanejo v svojem domačem okolju.”
