V Sloveniji je manj kot odstotek ljudi, ki so se že v času življenja opredelili, da so po smrti pripravljeni darovati organe. "Doniranje organov načeloma podpira okoli 70 odstotkov ljudi, vendar pa za samim podpisom takoimenovanega informativnega soglasja stoji veliko več. Darovanje organov ni le racionalna zgodba, je zelo velika čustvena zgodba, je razmislek in sprejemanje smrti, ki je zelo težko razumski,“ pravi Danica Avsec, direktorica zavoda Slovenija Transplant, ki si želi, da bi bil odstotek opredeljenih darovalcev za časa življenja vsaj deset odstoten.
Če se človek za časa svojega življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, če temu ne nasprotujejo njegovi najbližji. "V to privoli med 75 in 80 odstotkov družinskih članov. To je zelo dobro,“ dodaja Avsčeva.
Opredelitev proti darovanju
V številnih evropskih državah, tudi v sosednjih Avstriji in na Hrvaškem, je način opredelitve do darovanja organov urejen tako, da je darovalec organov vsak, ki ni podpisal izjave, da se s tem ne strinja. Poleg tega je uzakonjen tudi pogovor z družino, ki lahko, čeprav umrli ni nasprotoval darovanju organov, to vseeno zavrne. Predlog takega zakona so v Sloveniji pripravljali pred štirimi leti, vendar ga javnost ni sprejela. "Menim, da predlog ni bil prav razumljen. Ljudem ni bilo pojasnjeno ključno, to je razgovor z družino, ki darovanje lahko zavrne,“ pravi Avsčeva. Zakon, ki predvideva tudi možnost, da se nekdo vnaprej opredeli proti darovanju organov in se ga bo tudi vpisalo v register, naj bi bil na podlagi evropske direktive sprejet letos.
Sočasno presadili jetra in ledvico
Lani je bilo v Sloveniji 45 odvzemov organov pri mrtvih dajalcih. To nas z 22 dajalci na milijon prebivalcev postavlja ob bok Avstriji in hkrati nad povprečje Eurotrantransplanta, ki je lani znašalo 14,1 dajalca na milijon prebivalcev. "Ta rezultat, če ga pogledamo v luči zakonodaje, ki je naprimer v Avstriji bolj naklonjena darovanju organov po smrti, predstavlja še večji dosežek,“ pravi kirurg Blaž Trotovšek, ki je maja letos sodeloval v ekipi strokovnjakov, ki je izvedla prvo sočasni presaditvi ledvic in jeter.
V ljubljanskem UKC, kjer deluje edini slovenski center za presaditev organov so lani uspešno presadili 115 organov, kar je največ doslej. Uspešnost presaditev je visoka, preživetje bolnikov po presaditvi dolgo, pojasnjuje Trotovšek. Prva bolnica, ki so ji leta 1995 presadili jetra, živi še danes.
Olga Zorman je novo ledvico dobila pred 11 leti
Ledvic so letos presadili 37. Deset odstotkov bolnikov je ledvico dobilo že drugič. Bolniki na presaditev ledvice čakajo od dva meseca do dve leti. 65-letna Olga Zorman iz Domžal je novo ledvico dobila pred 11 leti. "Nanjo sem čakala leto in pol. Na čakalno listo gre večina obolelih. Ledvico sem dobila iz tujine, saj je Slovenija del Eurotransplanta in tako imajo tisti, ki so na čakalni listi, večje možnosti, da dobijo primeren organ. Sploh pri ledvicah je tako, da je presaditev - lahko - tudi dvakrat, menda celo trikrat. Življenjska doba organa je povsem nepredvidljiva,“ razlaga Zormanova.
"Po presajenem organu je bistvena sprememba v življenju obolelega človeka. Jaz sem dializo sicer lahko opravljala doma, vendar kljub temu sem bila na nek način manj mobilna, skratka bolna. Pri tem bi povedala, da tisti, ki ne morejo opravljati dialize doma, morajo trikrat na teden v dializni center, kjer preživijo nekaj ur,“ pravi Zormanova, ki po presaditvi ni imela nobenih težav in nobenih zapletov. "V moji družini, kjer vedo, kako to gre, so vsi darovalci, hči in sin sta takoj ob 18. rojstnem dnevu vzela kartico darovalca. Verjamem pa, da se nekateri ljudje težko odločijo. Edino to lahko rečem, da bolnikom, ki potrebujejo nov organ, s tem res ogromno pomagajo, spremenijo jim življenje, seveda nekaterim ga lahko tudi rešijo. To je res neprecenljiva pomoč.“
Najbolj primanjkuje primernih src
Pred mesecem dni so v UKC Ljubljana opravili že dvestoto presaditev srca v Sloveniji, pojasnuje Bojan Vrtovec s kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. V Sloveniji po njegovih besedah izvedejo največje število presaditev src v svetovnem merilu, UKC Ljubljana pa je tretji največji center za presaditev srca v Evropi.
V zadnjih letih je na nacionalni listi za presaditev srca povprečno 40 bolnikov, vsako leto pa jih na seznam uvrstijo še od 20 do 30. Povprečna čakalna doba za presaditev srca je po njegovih navedbah približno 350 dni, za urgentno presaditev pa 25 dni. Smrtnost je nizka, doba preživetja pa se povečuje. Kratek čakalni seznam pa je tudi razlog, da v Sloveniji presaditev src ni več, pri kratki čakalni listi je namreč toliko teže najti darovalca, ki ustreza prejemniku.
V Sloveniji je manj kot odstotek ljudi, ki so se že v času življenja opredelili, da so po smrti pripravljeni darovati organe. „Doniranje organov načeloma podpira okoli 70 odstotkov ljudi, vendar pa za samim podpisom takoimenovanega informativnega soglasja stoji veliko več. Darovanje organov ni le racionalna zgodba, je zelo velika čustvena zgodba, je razmislek in sprejemnaje smrti, ki je zelo težko razumsko,“ pravi Danica Avsec, direktorica zavoda Slovenija Transplant, ki si želi, da bi bil odstotek opredeljenih darovalcev za časa življenja vsaj deset odstoten Če se človek za časa svojega življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, če temu ne nasprotujejo njegovi najbližji. „V to privoli med 75 in 80 odstotkov družinskih članov. To je zelo dobro,“ dodaja Avsčeva.
V številnih evropskih državah, tudi v sosednjih Avstriji in na Hrvaškem, je način opredelitve do darovanja organov urejen tako, da so je darovalec organov vsak, ki ni podpisal izjave, da se s tem ne strinja. Poleg tega je uzakonjen tudi pogovor z družino, ki lahko, čeprav umrli ni nasprotoval darovanju organov, to vseeno zavrne. Predlog takega zakona so v Sloveniji pripravljali pred štirimi leti, vendra ga javnost ni sprejela. „Menim, da predlog ni bil prav razumljen. Ljudem ni bilo pojasnjeno ključno, to je razgovor z družino, ki darovanje lahko zavrne,“ pravi Avsčeva. Še letos bo sprejet nov zakon o darovanju organov, ki predvideva tudi možnost, da se nekdo vnaprej opredeli proti darovanju organov in se ga bo tudi vpisalo v register.
Lani je bilo v Sloveniji 45 odvzemov organov pri mrtvih dajalcih. To nas z 22 dajalci na milijon prebivalcev postavlja ob bok Avstriji in hkrati nad povprečje Eurotrantransplanta, ki je lani znašalo 14,1 dajalca na milijon prebivalcev. „Ta rezultat, če ga pogledamo v luči zakonodaje, ki je naprimer v Avstrioji bolj naklonjena darovanju organov po smrti, predstavlja še večji dosežek,“ pravi kirurg Blaž Trotovšek, ki je maja letos sodeloval v ekipi strokovnjakov, ki je izvedla prvo sočasni presaditvi ledvic in jeter.
V ljubljanskem UKC, kjer deluje edini slovenski center za presaditev organov so lani uspešno presadili 115 organov, kar je največ doslej. Uspešnost presaditev je visoka, preživetje bolnikov po presaditvi dolgo, pojasnjuje Trotovšek. Prva bolnica, ki so ji leta 1995 presadili jetra, živi še danes.
Ledvic so letos presadili 37. Deset odstotkov bolnikov je ledvico dobilo že drugič. Bolniki na presaditev ledvice čakajo od dva meseca do dve leti. 65-letna Olga Zorman iz Domžal je novo ledvico dobila pred 11 leti. „Nanjo sem čakala leto in pol. Na čakalno listo gre večina obolelih. Ledvico sem dobila iz tujine, saj je Slovenija del Eurotransplanta in tako imajo tisti, ki so na čakalni listi, večje možnosti, da dobijo primeren organ. Sploh pri ledvicah je tako, da je presaditev - lahko - tudi dvakrat, menda celo trikrat. Življenjska doba organa je povsem nepredvidljiva,“ razlaga Zormanova.
„Po presajenem organu je bistvena sprememba v življenju obolelega človeka. Jaz sem dializo sicer lahko opravljala doma, vendar kljub temu sem bila na nek način manj mobilna, skratka bolna. Pri tem bi povedala, da tisti, ki ne morejo opravljati dialize doma, morajo trikrat na teden v dializni center, kjer preživijo nekaj ur,“ razlaga Zormanova, ki po presaditvi ni imela nobenih težav in nobenih zapletov. „V moji družini, kjer vedo, kako to gre, so vsi darovalci, hči in sin sta takoj ob 18. rojstnem dnevu vzela kartico darovalca. Verjamem pa, da se nekatgeri ljudje težko odločijo. Edino to lahko rečem, da bolnikom, ki potrebujejo nov organ, s tem res ogromno pomagajo, spremenijo jim življenje, seveda nekaterim ga lahko tudi rešijo. To je res neprecenljiva pomoč.“
Najbolj primanjkuje primernih src
Pred mesecem dni so v UKC Ljubljana opravili že 200. presaditev srca v Sloveniji, pojasnjuej Bojan Vrtovec s kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana. V Sloveniji po njegovih besedah izvedejo največje število presaditev src v svetovnem merilu, UKC Ljubljana pa je tretji največji center za presaditev srca v Evropi.
V zadnjih letih je na nacionalni elektivni listi za presaditev srca povprečno 40 bolnikov, vsako leto pa jih na seznam uvrstijo še od 20 do 30. Povprečna čakalna doba za elektivno presaditev srca je po njegovih navedbah približno 350 dni, za urgentno presaditev pa 25 dni. Smrtnost je nizka, doba preživetja pa se povečuje. Kratek čakalni seznam pa je tudi razlog, da v Sloveniji presaditev src ni več, pri kratki čakalni listi je namreč toliko teže najti darovalca, ki ustreza prejemniku.
Mrtev organ ni uporaben. Telo še mora biti pri "življenju", da ima smisel vzeti organ. To seveda marsikoga zmoti. Jasno pa je, da pri hudih poškodbah ni čudodelnika, ki bi te obudil nazaj, tvoji organi pa so lahko uporabni komu drugemu.
Pripravljen sem darovati testise in prostato. Ampak samo feministkam.