Učinkovit ukrep pri obvladovanju dolgotrajnih bolniških so redni nadzori. V letu 2023 so jih nadzorniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opravili 4.466. V 249 primerih so ugotovili kršitev za čas začasne zadržanosti od dela, kar predstavlja 5,6 % ugotovljenih kršitev. Število prekrškov se je tako v primerjavi z letom poprej znižalo za 0,3 odstotne točke.
Poleg nadzornikov ZZZS so do nadzora delavcev glede spoštovanja zdravnikovih navodil ves čas trajanja bolniškega staleža upravičeni tudi delodajalci. Ker podjetja za opravljanje nadzorov nimajo usposobljenih podjetij, najamejo zasebne detektive, ki nadzore opravljajo v njihovem imenu. Da to, sicer izjemoma, počnejo, nam je potrdila večina vprašanih.
In kakšne so njune ugotovitve? "Po epidemiji covida-19 se pojavlja nov trend izostanka od dela, saj so se ljudje navadli da zdravniku za odprtje bolniškega staleža enostavno le pošljejo elektronsko sporočilo. Osebni zdravniki so tako postali servis za odpiranje in zapiranje bolniških. Opažam, da se je marsikdo razvadil in se mu ne da hoditi v službo. Opazen porast se zgodi ob petkih in praznikih. Takrat ogromno ljudi en dan vnaprej javi, da so 'čudežno' zboleli, a se točno vidi, da to ne drži. Nekateri že celo v petek javijo, da bodo v ponedeljek manjkali v službi, ker jih bo bolela glava," razlaga Ažman.
Na tem področju za zasebne detektive prideta v poštev dva načina dela; bodisi je to nadzor dolgotrajne bolniške, ko zaposleni s tem niso seznanjeni, bodisi je to enkratna kontrola na domu, ko jim v primeru odsotnosti detektivi pustijo obvestilo.
Cena za kontrolo bolniških staležev je odvisna od dogovora, običajno pa se giblje med 70–100 evri brez vključene kilometrine za enkraten obisk na domu. "Po drugi strani nadzor traja dlje časa, v postopek sta običajno vključena najmanj dva detektiva. Praksa je, da se nadzor dolgotrajnih bolniških računa po urah nadzora in glede na obseg dela, pri čemer ura na posameznega detektiva stane med 70 in 90 evri," omeni sogovornik.
Podjetja: Izjemoma, ampak ...
Po njunih izkušnjah podjetja običajno spremljajo trend bolniških staležev, saj jim le-te predstavljajo velik strošek. Kot sprejemljivo se smatra, če je v podjetju 4-5 % bolniških na leto. "Za podjetje je to velik poraz, saj morajo zaposlenim izplačati plačo, četudi ne naredijo nič, obenem pa s tem dodatno obremenijo ostale zaposlene," meni Ažman.
Obrnili smo se na več slovenskih podjetij in preverili, kakšne so njihove prakse preverjanja dolgotrajnih bolniških staležev zaposlenih.
"Naše aktivnosti za obvladovanje odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih težav so usmerjene v področja varnosti in zdravja pri delu, dobre medosebne odnose, ustvarjanje pozitivne delovne organizacijske klime, promocijo zdravega življenjskega sloga in na izobraževanja vseh zaposlenih na teme, povezane z naštetimi področji," odgovarja Služba za odnose z javnostmi Krke, tovarne zdravil, d. d., Novo mesto. Spoštovanje reda in dogovorjenih pravil so osnovni pogoji za uspešno poslovanje družbe, zato sodelavce že pri zaposlitvi in uvajanju v delo seznanijo s pravili ter posledicami neupoštevanja. "Pri kontroli bolniške odsotnosti se sodelovanja z zunanjimi izvajalci, ki neposredno pri sodelavcu doma preverjajo upoštevanje in spoštovanje bolniških omejitev, poslužujemo le v izjemnih primerih," še razkrijejo.
Čeprav v Petrolu v primerjavi s prejšnjimi leti beležijo manjši porast bolniških odsotnostih, imajo kljub temu vzpostavljen interni pravilnik o nadzoru odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe. "Vendar so kontrole bolniških odsotnosti v praksi redke, saj le redko beležimo indice o morebitnih kršitvah," za Žurnal24.si odgovorijo pri Petrolu.
Tudi v Sparu z veliko stopnjo razumevanjem obravnavajo vse bolniške odsotnosti, pri čemer se osredotočajo predvsem na ustrezno organizacijo in prilagoditve delovnega procesa. "Medicinske vzroke za bolniške odsotnosti prepuščamo zdravstvenemu sistemu. Zgolj v primerih, ko obstaja sum na kršitve navodil zdravnika v času bolniškega staleža, preverjamo, ali zaposleni upoštevajo zdravniška navodila, občasno z uporabo zasebnih detektivov," dodajo sogovorniki iz Spara.
Njihovi konkurenti pri Lidlu Slovenija nam odgovorijo, da se z zdravjem in dobrim počutjem zaposlenih ukvarjajo strateško in celostno, "saj je skrb za zaposlene naša ključna prioriteta". Nadaljujejo, da je bolniška odsotnost pravica vsakega zaposlenega in jo kot delodajalec dosledno spoštujejo. "Vsak zaposleni je ob tem dolžan poskrbeti za izdajo bolniškega lista. Letno imamo nekaj primerov dolgotrajnih bolniških odsotnosti, pri čemer odsotnost zaposlenih premostijo s prilagoditvijo delovnih procesov," sklenejo.
Posebno vpozornost zdravju in dobremu počutju njihovih zaposlenih naj bi namenjali tudi pri Renault Group Slovenija. V ta namen izvajajo vrsto preventivnih ukrepov, ki so namenjeni zmanjševanju bolniških odsotnosti. Med njimi so tudi tisti, ki so vezani na preverjanje spoštovanja bolniškega staleža, katerih cilj je preprečevanje zlorab bolniškega staleža. "Zaradi narave in občutljivosti teh postopkov podrobnosti ne moremo razkriti, saj jih hranimo znotraj podjetja in jih ne delimo z zunanjimi deležniki," so skrivnostni pri Renault Gropu Slovenija.
Bolj zgovorni so pri Zavarovalnici Sava, kjer glede na odstotek dolgotrajnih bolniških v družbi sicer ocenjujejo, da s tem večjih težav nimajo. Dodajo, da jim je veliko bolj kot preverjanje bolniških odsotnosti pomembno zagotavljanje zdravega in varnega delovnega okolja. V ta namen sprejemajo ustrezne ukrepe, s katerimi zaposlenim zagotavljajo možnost preventive kot tudi kurative. Na vprašanje, če so se v preteklosti že poslužili uslug zasebnih detektivov, odgovorijo nikalno. Kljub temu imajo z internimi pravili predpisan postopek, v skladu s katerim lahko vključijo detektiva oziroma drugo ustrezno usposobljeno pooblaščeno osebo, ki kot pooblaščeni zunanji izvajalec v primeru suma na kršenje bolniške odsotnosti preveri upravičenost bolniške odsotnosti. Ob tem dodajo, da gre v teh primerih za sum hujše kršitve delovnih obveznosti. "Ukrep posluževanja zasebnih detektivov bi tako prišel v poštev izključno v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje
navodil pristojnega zdravnika, ali če v tem času opravlja pridobitno delo oziroma če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika odpotuje iz kraja svojega bivanja," so jasni na Savi.
Združenje delodajalcev Slovenije: "Zasebni detektivi absentizma ne bodo rešili!"
Čeprav odgovori slovenskih podjetjih dokazujejo nasprotno, so pri Združenju delodajalcev Slovenije prepričani, da najem zasebnih detektivov s strani podjetij pri nas ni tako zelo pogosta praksa. "Se pa podjetja ob izrazitih dvomih glede pravilnosti bolniške odsotnosti poslužijo tudi te možnosti. Zasebni detektivi namreč lahko preverijo sledenje zdravniškim navodilom, ko gre za pravilnost gibanja ali spoštovanja režima bolniške. Podjetja se po navadi prej odločijo za druge oblike preverjanja, kot so notranje kontrole ali pritožbe zdravniku. Detektive običajno najamejo le ob večjih sumih kršitve" svoje izkušnje z nami delijo pri Združenju.
Čeprav je po njihovem mnenju absentizem velika skrb, zlasti glede na obremenitve delodajalcev in javne stroške, so prepričani, da detektivi tega ne bodo rešili. "Uporaba detektivov zagotovo pomaga pri preverjanju morebitnih zlorab bolniških odsotnosti, vendar to ni niti dolgoročna niti celovita rešitev. Nujno bi bilo premisliti o modernizaciji načinov pridobivanja in podaljševanja bolniških odsotnosti ter vzpostaviti jasnejše postopke, ki bodo v pomoč tako zaposlenim kot delodajalcem," sklenejo.
Dolgotrajne bolniške rak rana slovenskega gospodarstva
Pisali smo že, da so dolgotrajne bolniške v Sloveniji postale velik problem. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) delež izgubljenih delovnih dni v breme zavoda in delodajalcev skupaj dolgoročno pri nas izkazuje naraščajoč trend.
V zadnjih treh letih je v Sloveniji stopnja bolniškega staleža, ki zajema skupni odstotek izgubljenih delovnih dni, že presegla 5 %. Za primerjavo: po nekaterih ocenah tujih strokovnjakov in mednarodnih primerjavah je bolniški stalež med 3,2 % in 3,5 % optimalen ter ga brez škodljivih učinkov ni moč še naprej zniževati.
To nas uvršča v družbo držav z najvišjimi stopnjami bolniškega staleža, kamor sodijo še Belgija, Švedska, Češka, Slovaška (nad 5 %), ter nas oddaljuje od držav z bistveno nižjimi stopnjami, kot so Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija (med 3,0 in 3,5 %). "Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjujemo, da se Slovenija temu deležu ni približala predvsem zaradi ureditve s časovno neomejenim trajanjem bolniškega staleža," menijo na ZZZS.
"Poudariti pa je treba, da navedene sistemske rešitve terjajo paket sprememb zakonov, zlasti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter tudi Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter ustrezen dialog med socialnimi partnerji, ki jih problematika zadeva," opozarjajo na ZZZS.
dezurni@styria-media.si
In zakaj nekdo en da prej ne more javiti da je zbolel.Zakaj, novinarka ali kaj ste že! Izgleda da niti malo ne poznate ZDR.Naslov članka zelo butast.
ti detektivi tudi stanejo veliko everčkov ... delajo pa večalmajn vse protizakonito ... slikanje snemanje brez privolitve je kazensko preganjano ... če izvzamemo kriminalce ki jim prisloškujejo in snemajo ... se na sodiščih vse izloći tudi če gre za umor… ...prikaži večr ...EDINA REŠITEV JE POŠTENO PLAČAJ DELAVCE IN JIH NAGRAJUJ IN NEBO ŠEL V BOLNIŠKO
Pri nas ne bo nikoli reda,ker narod se deli na delavce,ki delajo za hopštaplerje,in slednji jim dirigirajo kako morajo delati naj gre vse u 3pm