Jamarska zveza Slovenije je lani obeležila 120-letnico, danes pa so se v Velenju zbrali na letni slavnostni seji. Obiskala jih je tudi obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Jamarska zveza ima namreč svojo reševalno ekipo, ki sodi v okviru Uprave za zaščito in reševanje; pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb in ostalih tovrstnih akcijah.
Reševalna jamarska ekipa je financirana s strani države. Podpredsednik zveze Silvo Ramšak: „Radi bi dobili več. Glede na to, da večino dela opravimo ljubiteljsko, bi z več denarja lahko storili bistveno več.“
Na naše vprašanje, če imamo Slovenci primeren odnos do svojih jam, odgovarja, da se stanje sicer izboljšuje, še vedno pa se ne zavedamo njihove vrednsoti. „Ljudje v lahko dostopne jame odlagajo odpadke, kar pa ni problematično le z ekološkega vidika, pač pa tudi higienskega, saj so te jame pogosto tudi vodni viri. Ljudje notri mečejo odpadke, s čimer posredno onesnažujejo vodo, kakršno pijejo,“ opozarja Ramšak.
Mačehovska mati država
Jamarska zveza izpostavlja tudi neurejeno stanje, status slovenskih jam. Status turistične jame imata le Postojnska in Škocjanske jame, vse ostale so brez statusa.
Silvo Ramšak, podpredsednik Jamarske zveze„Neurejeno stanje na papirjih se prenaša tudi v naravo; ker jamarji nismo prepričani, da bomo posamezno jamo lahko obdržali v upravljanju, vanjo v turističnem smislu ne vlagamo toliko, kot bi sicer. Ministrstvo bi resnično moralo urediti tudi to področje,“
„Država oziroma ministrstvo za okolje bi morala že davno podati razpis za pridobitev koncesij, vendar tega še ni storila. Jamarska zveza je že pred leti podala vloge za pridobitev koncesij, vendar razpisa še do danes ni,“ izpostavlja Ramšak. Upajo, da se bo po spremembi vodstva na ministrstvu kaj spremenilo tudi v tej smeri.
Žalostni zaradi Postojnske jame
Podpredsednik slovenskih jamarjev Ramšak se odziva tudi na zadnje aktualno dogajanje okrog Postojnske jame, ki ji grozi, da jo bodo upravljanje dobili tujci: „To bi bilo zelo žalostno, ne glede na to, da bi lahko prinesli tudi kakšne pozitivne učinke. Če gledajo od zunaj, vidijo zgolj vir denarja, vprašanje pa je, kako bi se obnašali z ekoloških vidikov.“
Odkar jame ne vodi več jamar – pred desetimi leti je bil na čelu Postojnske jame zadnji jamar, dr. Peter Habič – pač pa ekonomisti, se je odnos bistveno poslabšal, še izpostavi Ramšak, ki pa vendarle izrazi upanje, da se bo država tudi tozadevno zganila in zadevo uredila tako, da bo prav.
