Ljubljana: Na tleh ležalo stotine uporabljenih igel

V središču prestolnice, blizu ljubljanske porodnišnice, je mimoidoče vznemirjalo odlagališče nevarnih odpadkov.

Med njimi je bilo tudi več uporabljenih igel. Za odziv smo povprašali pristojne službe in strokovnjake na tem področju.

Društvo za zmanjševanje škode zaradi drog Stigma zavrženih igel ne sme pobirati, saj niso registrirani za to dejavnost. ''V Ljubljani je za pobiranje igel zadolžena in usposobljena Snaga, ki se odzove na klice z informacijami o odložišču igel,'' so pojasnili iz društva. Kljub temu se v društvu hitro odzovejo, kadar pride do odlagališč v bližini šol in vrtcev. 

Snaga tako izvede čiščenje na lokacijah, ki so javne površine in površine v lasti Mestne občine Ljubljana (MOL), kar pa za zasebna zemljišča sicer ne velja. ''V primerih odlagališč na privatnih zemljiščih s primeri ravna lastnik oziroma ta pokrije Snagi stroške čiščenja,'' so sporočili iz Stigme.

Za komentar smo se obrnili na MOL, od koder nam do zaključka redakcije niso odgovorili, a so medtem pristojne službe po klicu občana odpadke odpeljale. 

Rešitev bi bila vzpostavitev varne sobe

Ena izmed rešitev, da do takšnih prizorov ne bi več prihajalo, bi bila vzpostavitev varne sobe, kjer bi bilo uživanje drog mogoče pod nadzorovanimi okoliščinami, obenem pa bi se uživanje drog prestavilo iz javne sfere v zasebno. Gre za rešitev, ki jo zahodne države poznajo že nekaj časa. Švica, Nemčija in Nizozemska uporabnikom omogoča koriščenje varnih sob že več kot štirideset let. Tovrstno rešitev poznajo tudi v Španiji, Belgiji, Franciji, Luksemburgu, Grčiji in na Danskem, Norveškem in Portugalskem.

V Sloveniji se je s pilotnim projektom vzpostavitve varne sobe zataknilo že pred leti, čeprav zakonodaja omogoča varne sobe od leta 2012. ''Pilotni projekt iz leta 2015 se je pri nas zataknil na birokratski ravni, saj je Komisija za medicinsko etiko dala negativno mnenje, čeprav mislimo, da njeno mnenje ni relevantvo za vpeljavo. Po zakonodaji bi morala varna soba delovati v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva, torej tudi v soglasju med državo in lokalno skupnostjo. V MOL-u so zatrdili, da niso pristojni za njeno vpeljavo, ministrstvo za zdravje pa se je izreklo, da mora lokalna skupnost narediti prvi korak,'' dodajajo v Stigmi. 

Varne sobe bi zmanjšale število predoziranj, javne uporabe drog in odvrženega pribora, varnejši pa bi bili tudi sami uporabniki.

V Ljubljani sicer uporabniki prihajajo v dva dnevna centra. Eden se nahaja v Zupančičevi jami, manjši in bolj obiskan pa stoji na Petkovškem nabrežju in ga dnevno navadno obišče med 50 in 60 uporabnikov. Tam dobijo sterilni pribor in se po nekaj minutah vrnejo v dnevni center. V najbolj kritičnem stanju, nevarnem za predoziranje, so tako v centru skupaj že zdaj z usposobljenim osebjem. 

V društvu Stigma še dodajajo, da je letni finančni vložek za obratovanje ene varne sobe enak zdravljenju ene okužbe s hepatitisom C. 

Policija svetuje odgovorno odlaganje odpadkov

Kot so pojasnili na Policijski upravi (PU) Ljubljana, so včeraj po obvestilu preverili lokacijo in ugotovili, da je šlo za vrečo nevarnih odpadkov, ki jo je nekdo odvrgel pod mostom. Odpadki so bili nato odstranjeni.

V podobnih primerih Policija ukrepa tako, da o lokaciji obvesti pristojno komunalno službo in inštitucije. Na znanih lokacijah nato večkrat opravljajo nadzore in izvedejo preventivna svetovanja z lokalno skupnostjo ali lastnikom objekta. Statistike pregledov podobnih krajev ne vodijo, so sporočili s PU Ljubljana

Policija svetuje, da se mimoidoči predmetov ne dotikajo in o odpadkih obvestijo eno izmed interventnih številk. Ob tem še pozivajo, naj se nevarni ostri predmeti ne odmetavajo, temveč se odnesejo v za to določene zbirne centre, kot so urejena odlagališča in zdravstvene ustanove.

dezurni@styria-media.si