Poročilo kaže, da v nobeni od 14 članic EU, ki imajo jedrske elektrarne, ni treba uvesti takojšnjih ukrepov za ustavitev dejavnosti, a da so področja, kjer je mogoče izboljšati varnostne ukrepe. Eno od takih je čezmejna usklajenost pripravljenosti na izredne dogodke. V primeru jedrske nesreče namreč meje ne obstajajo, zato je pomembno, da države med seboj uskladijo varnostne ukrepe.
Vmesna nacionalna poročila se precej razlikujejo po obliki, vsebini in stopnji podrobnosti. Med dobrimi primeri so izpostavili Finsko, med slabimi pa Češko. Med dobrimi primeri sta poleg Finske tudi Slovenija in Švica, je pojasnil direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar. "Jedrska elektrarna Krško je na vsak način varna in kot kaže se nimamo v primerjavi z drugimi po Evropi česa bati," je poudaril.
Stritar je povedal, da so preverjali tri sklope: vplivi zunanjih dogodkov, predvsem potresa in poplav ali drugih naravnih dogodkov, zmožnost elektrarne zagotavljati električno napajanje in odvod toplote v vseh možnih razmerah ter pripravljenost nuklearke za obvladovanje res težkih nesreč, potem ko enkrat že gre vse narobe.
Jek pripravil končno poročilo
Uprava za jedrsko varnost je od Jedrske elektrarne Krško (Jek) že prejela končno poročilo, ki ni bistveno drugačno od vmesnega. Dopolnili so, kar ni bilo narejeno, in poročilo podkrepili z dodatnimi analizami in mnenji neodvisnih strokovnjakov. Uprava zdaj to poročilo pregleduje in po Stritarjevih besedah za zdaj nima večjih pripomb.
Dokončna nacionalna poročila morajo države Bruslju posredovati do konca leta. O vmesnem poročilu bodo 9. decembra razpravljali voditelji članic unije, nato pa se bo januarja prihodnje leto začel skupni pregled strokovnjakov članic unije in komisije. Končno poročilo bo predvidoma objavljeno junija prihodnje leto, torej eno leto po začetku izvajanja testov. Evropska komisija bo pripravila priporočila o tem, kakšne izboljšave so potrebne, in še premislila, ali bo zahtevala zakonodajne ukrepe.
Evropska komisija je sicer danes Litvi, Bolgariji in Slovaški namenila 500 milijonov evrov za dokončno opustitev jedrskih reaktorjev iz sovjetskih časov. Države so te reaktorje sicer že zaprle, a komisija želi zagotoviti, da jih ne bodo nikdar več vnovič aktivirale.
