Kriznega davka ne bo, DDV gor!

"Vlada ima dve prioriteti, oživitev gospodarstva in konsolidacijo javnih financ," je na novinarski konferenci po seji vlade povedala predsednica vlade Alenka Bratušek. Napovedala je, da je vlada sprejela odločitev glede prodaje nekaterih podjetij, kar bo v nadaljevanju predstavil minister za finance.

Vlada se je odločila, da z naslednjim letom uvede davek na nepremičnine in s 1. 7. 2013 višji stopnji davka na dodano vrednost (DDV). Višji davki naj bi po oceni vlade v državno blagajno prinesli 540 milijonov evrov.

Za krizni davek se vlada po besedah Bratuškove ni odločila, ker ne gre za začasen, ampak za krizni ukrep. "Krizni davek ostaja rezerva, če se v obdobju do konca leta ne bomo uspeli dogovoriti za nižanje odhodkov celotnih javnih financ."

Zaradi razmerja med zgornjo in spodnjo stopnjo DDV bodo dvignili tudi spodnji davek. "Povprečna družina na mesec porabi 250 evrov, če bo sel celoten DDV v dvig cen, bi to pomenilo dodatne tri evre, seveda pa ni nujno, da se bo vse prelilo v cene," je dejala Bratuškova. Se pa zaveda, da višji davki ne vplivajo ugodno na gospodarstvo.

Finančni minister Uroš Čufer je izpostavil, da je BDP je od leta 2009 v povprečju negativen. Kriza ni začasna ampak je trajna. "Javni dolg je relativno nizek, pod povrečjem EU, kar pomeni, da lahko še kaj ukrenemo."

"Slovenija kot letalo, ki izgublja na višini"

Minister je dejal, da je zelo pomembno, da se slovensko gospodarstvo razdolži in da banke razbremenijo svoje bilance slabih posojil.

Kar se tiče sprememb v procesu odločanja, Čufer pravi, da je treba referendumsko zakonodajo prevetriti, prav tako volilno zakonodajo in korporativno upravljanje. Na kratki rok nameravajo oživiti gospodarstvo, in sicer tudi s privatizacijo nekaterih podjetij, kar bo predstavil v kratkem. Med drugim je dejal tudi, da je Slovenija letalo, ki izgublja višino, a v pilotsko kabino ne more vstopiti vsak.

Pri ukrepih na strani odhodkov vlada omenja racionalizacijo v javnem sektorju, znižanje plač v javnem sektorju in znižanje pokojnin. Na prihodkovni strani pa zvišanje DDV, davek na nepremičnine in drugi ukrepi, ki jih niso konkretno navedli. Vlada bo po besedah finančnega ministra državnemu zboru predlagala postopek privatizacije 15 podjetij.

Poleg omenjenih NKBM in Telekoma Slovenije bo vlada predlagala tudi prodajo Aerodroma Ljubljana, Adrie Airways Tehnike, Cinkarne Celje, Gospodarskega razstavišča, Palome, Term Olimia, Uniorja in Žita. Postopek privatizacije omenjenih podjetij je sicer že v teku, a je zanje treba pridobiti soglasje DZ. V vseh primerih bo šlo za 100-odstotno privatizacijo, kar pomeni, da država v teh podjetij ne bo obdržala nobenih lastniških deležev.

"Kriza je trajna, nanjo se moramo prilagoditi"

Čufer je povedal, da je treba prekiniti petletno obdobje nezavidljivega gospodarskega položaja. Opozoril pa je, da se Slovenija v tem času ni ustrezno prilagodila in je zato izgubljala na konkurenčnosti. S prispodobo je trend ponazoril z besedami, da je Slovenija kot "letalo, ki izgublja na višini". Še posebej je za malo in odprto gospodarstvo, ki nima lastne denarne politike, pomembno gibanje stroškov dela, je pojasnil minister in dodal, da je Slovenija na začetku krize na tem področju svoj položaj poslabšala.

Spomnil je tudi, da se je javni dolg v času krize podvojil, a pravega učinka na gospodarsko rast od tega povečanja zadolženosti ni bilo. To po njegovih besedah kaže na neučinkovitost ekonomske politike.

Ker pa je javni dolg glede na povprečje v evrskem območju še vedno sorazmerno nizek, pa ima Slovenija po Čuferjevih besedah še nekaj manevrskega prostora za dodatno zadolževanje, ki bo potrebno za ukrepe za zagon rasti.Minister vseeno opozarja, da bo morala Slovenija v naslednjem obdobju letno refinancirati od tri do štiri milijarde evrov dolga. Ker je sorazmerno močno odvisna od mednarodnih trgov in tako ves čas pod drobnogledom vlagateljev, mora svoje naloge delati dobro, je prepričan.